V zadnjem novembrskem tednu se zaključuje cerkveno leto in po krščanski tradiciji nastopi novo cerkveno leto, ki se začne s prvo adventno nedeljo. Štiri adventne nedelje so za kristjane poseben čas pričakovanja rojstva Jezusa in njegov drugi prihod. Beseda “adventus” v latinščini pomeni prihod, bližanje – za kristjane pomeni pričakovanje ali vsaj podoživljanja tega pričakovanja. To je čas, ko naj bi se kristjani s svojim življenjem spomnili Jezusa in z dobrimi deli ter prijaznostjo sledili njegovemu zgledu.
Po večini domov je to tudi čas, ko se na mizah ali vratih pojavijo adventni venčki, kot simbol povezovanja in pričakovanja nove pomladi. Po običaju se na prvo adventno nedeljo prižge prva sveča v venčku.
Pravi izvor adventnega venčka
Po besedah etnologa dr. Borisa Kuharja adventni venčki s štirimi svečkami ponazarjajo štiri obdobja prazgodovine do Kristusa. Adventni venček izvira iz predkrščanskih časov, v svojih ritualih naj bi ga uporabljali že stari Kelti v Nemčiji in Skandinaviji. Keltska plemena so častila ritme narave, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce. Ob zimskem solsticiju, ko je dan najkrajši so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in prihod novega življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venček življenja, narejen iz zimzelenih rastlin. Ta naj bi simboliziral neskončni krog življenja in vrtenje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala moč zemlje, da preživi temo zime, sveča, ki so jo prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje.
Krog venčka simbolizira večnost. Zelenje simbolizira novo življenje ter upanje, da se prenovimo.
Sveče – po ena za vsako adventno nedeljo – simbolizirajo luč. Barve sveč so različne v različnih tradicijah, vendar pomen adventa predstavljajo vijolične (ponekod tudi modre) sveče, ki ustrezajo tudi barvam adventa. To je barva spokornosti in posta, pa tudi barva pričakovanja.
Svetloba sveč nas opominja na luč, ki prihaja v temo našega življenja, da prinese nekaj novega, življenje in upanje. Prav tako nas opominja, da smo tudi mi poklicani, da to luč sveta razširjamo naprej. Ker je iz tedna v teden več svetlobe, to simbolizira, kako našo temo in strah pred njo razsvetljuje vedno več svetlobe. Plamen vsake nove sveče opozarja, da se nekaj dogaja in da glavno dejanje šele prihaja.
Kaj simbolizira vsaka posamezna sveča?
- sveča simbolizira pričakovanje ali upanje;
- sveča simbolizira mir;
- sveča simbolizira veselje, tu se pozornost od spokornosti in upanja obrne na bolj veselo vzdušje pričakovanja;
- sveča predstavlja ljubezen.
Adventni venček na vratih
Poganski rituali so se tudi sicer pogosto izvajali v krogu, ki naj bi bil sveta oblika, znotraj kroga pa je navadno gorel ceremonialni ogenj. Že v predkrščanskih časih se je razvil tudi običaj, da so zimzeleni venček obesili na vhodna vrata.
Zimzelene vence, s katerimi so Slovenci krasili cerkve in trge pred njimi ter vaške kapele, smo dobili z barokom, ki je bil pri nas izrazito pozen, v 18. in 19. stoletju. Tradicija okraševanja z adventnimi venci se je ohranila do danes.
Priprava adventnega venčka
V galeriji slik spodaj vam ponujamo nekaj namigov in različnih barvnih kombinacij adventnih venčkov za na mizo ali na vrata, večinoma iz naravnih materialov, katere pa velja nabrati kakšen dan prej, da se materiali posušijo. Srobotove veje velja takoj po tem, ko jih naberete zviti v želeni krog in ga šele oblikovanega po vaši želji posušite. Ko ste v gozdu pa ne pozabite tudi na mah. Naberemo ga tudi nekaj za pod novoletnim dreveščkom. Sušimo ga na hladnem.
Pri izdelavi adventnega venčka lahko izrazite svojo ustvarjalnost, inovativnost in tako aranžmaju dodate svojo osebno noto. Zavzemajmo se za uporabo čim več naravnih materialov. Bodimo trajnostni. Uporabimo lahko izdelke, ki jih imamo doma, od starih kozarcev, posod, uporabnih skled ali servirnih pladnjev, lubja, kosov lesa, suhega sadja, oreščkov… Nekaj predlogov smo za vas izbrali tudi v društvu Venček.
Jezikovne zanimivosti
Koliko pomenov ima beseda VENČEK?
Venček je lepa slovenska beseda, ki ima več pomenov, osnovni pomen pa je iz zelenja spleten obroč. Venček je kot predmet vpet v našo slovensko zgodovino, tradicijo in kulturo in je večkrat uporabljen kot simbol povezovanja in tudi umetniškega udejstvovanja: npr. rečemo venček pesmi, imamo tudi sonetni venec, pa poročni venček, plesni venček itn.
Venček predstavlja simbol povezovanja in kontinuitete, stalnega gibanja, ker ima obliko kroga. Zato ni naključje, da se naše društvo imenuje Venček.
Vir: https://www.tvambienti.si, https://deloindom.delo.si/, https://www.katoliska-cerkev.si/, https://trgovina.sanjski-sopek.si/, arhiv društva Venček
Zgodbe s Krasa 