V Dutovljah je vprašanje »ali gremo na Marijo Terezijo? « nekaj povsem običajnega kot je za tržačane jasno kaj pomeni sprehod po Napoleoniki. Zagotovo gre iz današnjega vidika za dokaj nenavadno poimenovanje ceste oz bolje rečeno kar celotnega področja gmajne med Krepljami in Krajno vasjo ki poteka v osi jugovzhod – severozahod na južni strani Dutovelj.
Gre se namreč za bivšo glavno prometno žilo tega dela Krasa, preden je bila kasneje za časa kraljevine Italije v 20ih letih speljana nova povezovalna cesta Strada del Vipacco oz. Vipavska cesta (Opčine, Repentabor, Kreplje, Dutovlje…), ki je zelo funkcionalna še danes in našim krajem omogoča najhitrejšo pot do mejnega prehoda s tržaško pokrajino.
Ker se spodobi, da ima vsaka cesta svoje ime, so Dutovci in okoliški prebivalci cesti, ki je bila po vsej verjetnosti izvedena v drugi polovici 18. stoletja dali ime kar po takratni nadvojvodinji in kasneje cesarici Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti Mariji Tereziji Habsburški. Marsikje je sicer moč zaslediti trditev, da naj bi pot po Mariji Tereziji poimenovali potem, ko naj bi se njeno visočanstvo s kakšno konjsko vprego peljalo po omenjeni poti, ampak za to ni nobenih oprijemljivih dokazov, prav tako zgodba nima nekega smisla.
Zagotovo se lahko vsi poenotimo v mnenju, da je bilo obdobje njene vladavine med 1740 in 1780 eno prelomnih v smislu organizacije države v vseh pogledih, tako od uvedbe obveznega šolstva za otroke kot tudi prvi popis zemljišč, znan tudi kot terezijanski kataster, ki je bil kasneje izpopolnjen po odredbi njenih naslednikov.
Borgo Teresiano v Trstu
Osnovanje Terezijanske četrti v mestu je zelo zgovoren dokaz o izjemnem gospodarskem vzponu, ki ga je Trst doživel v 18. stoletju. Terezijin predhodnik, cesar Karel VI je leta 1719 po nasvetu Evgena Savojskega mesto proglasil za svobodno pristanišče, enako se je zgodilo tudi za Reko. Ukinejo se carine, dajatve in trošarine na blago ki potuje skozi pristanišče. Vse te spremembe v mesto privabijo ogromno število tujcev na lovu za lepimi zaslužki, iskalci bogastva, ki ga vohajo tudi na velike razdalje, tako kot čebele čutijo vonj nektarja, če parafraziramo slikovito pisanje Renata Ferrarija v knjigi Murva Fabianijevih.
Področje Terezijanske četrti kjer danes stojijo krasne meščanske palače je pred melioracijo terena služila prebivalcem starega dela mesta za soline. Te se kasneje zasipajo, zravnajo in razdelijo na parcele. Kmalu na tem področju nastane veliko gradbišče in poleg stanovanjskih hiš nastane tudi pomol Sv. Karla, Carinski pomol, kanal Rusega mostu oz. vsem nam bolje poznan kot Ponte rosso, vladna palača itd.. Četrt je s svojo pravokotno cestno osjo eden prvih primerov modernih urbanističnih načrtov.
Poklon Mariji Tereziji
V kratkem, torej januarja tega leta se na trgu Ponterosso pred palačo Genel otvarja spomenik v čast Mariji Tereziji. Spomenik v obliki velikega »Talerja«, izbranega s strani večine meščanov, ki so glasovali o različnih variantah so zasnovali mladi oblikovalci Nicola Facchini, Elena Pockay in Eric Gerini. Poklon bivši vladarici je obenem tudi znak zavedanja našega skupnega srednjeevropskega prostora in je znak premagovanja nacionalnih okvirov, iskanju tistega kar nam je kot Evropejcem skupnega.
Projekt kolesarske poti med Komenskim Krasom in Sežano.
Konec decembra sta župana Komna Erik Modic, Sežane Andrej Sila ter direktor Komunale Sežana Andrej Prunk podpisali pogodbo za izgradnjo regijske kolesarske povezave med Sežano in Komnom. Po napovedih se bo uredilo skupno dobrih 27 km kolesarskih poti, pri čemer bo del potekal po obstoječih cestah. Na komenskem bodo poti obsegale 3 ločene povezovalne krake z združitvijo cest pri Coljavi in Kosoveljah. Prav tako bodo ob kolesarski poti urejena počivališča za rekreativce, eno tako se načrtuje tudi na cesti Marije Terezije pri odcepu za Dutovlje. Projekt, ki ga je vsekakor potrebno podpreti in ima lahko zelo pozitivne učinke na razvoj Krasa.
Cesta Marije Terezije ima danes tako praktičen kot tudi rekreativen namen. Prvo služi kot dostopna pot lastnikom okoliških prebivalcev do svojih obdelovalnih parcel, pašnikov in gozdov in pa seveda za sproščanje ob hoji, teku ali kolesarjenju.
Članek je pripravil Martin Garzarolli, Dutovlje, 13. 1. 2023.
Fotografije in viri so shranjeni pri avtorju.
Spremljajte nas tudi na Facebooku:
Zgodbe s Krasa 