50 let Praznika terana in pršuta

DUTOVLJE

Vrhunec dogajanja je potekal med 12. in 14. avgustom 2022.

Kdo v Sloveniji ne pozna Praznika terana in pršuta? Vsako leto prav ta praznik povezuje Kraševce in privablja goste iz vse Slovenije. Vsako leto dogodek privabi tudi nove ponudnike na stojnice, in to vse že od leta 1970. Na žalost v zadnjih dveh letih, zaradi virusa covid-19, praznika ni bilo mogoče izvajati. Najbolj intenzivno dogajanje je potekalo med 12. 8. in 14. 8. 2022, ko so prireditvene prostore zajeli večerni koncerti, degustacije, razstave, stojnice, okolico Dutovelj tradicionalni pohod in kolesarjenje, in spektakularna nedeljska povorka, s predstavitvijo izbrane kraljice terana. Vtise iz povorke smo zbrali na enem mestu v besedi, sliki in videu.

Letošnja kraljica terana Neža Ukmar (Foto: Primorske novice)

Kratka zgodovina Praznika terana in pršuta

Da se zavedamo kako je pomemben letošnji 50. Praznik terana in pršuta, moramo razumeti od kje izhaja. Pisal se je 27. junij leta 1970, ko sta kmetijska zadruga Kras in Kraška turistična zveza pripravili in izvajali dvodnevni spored aktivnosti za prvi Praznik terana in pršuta. Pobudo za tradicionalni praznik so dali vinogradniki, ki so se v letu 1970 združili v novo vinogradniško skupnost. Združilo se je kar 80 vinogradnikov. Velik pomen dogodka so namenili tudi časopisi. Najavo dogodka so Primorske Novice umestile na naslovno stran 27. številke. Večino dogajanja je potekalo na dvorišču bivše osnovne šole Dutovlje (danes dom na Krasu). Betonsko plesišče je bilo obdano z ograjo iz brinja, ob strani pa so bili “šanki”.

V osemdesetih letih so dogajanje prestavili v Kobjeglavo, zaradi gradnje nove osnovne šole in preurejanje stare v zavod, Dutovlje do takrat ni imelo drugega prizorišča. Na srečo se je praznik vrnil nazaj v njegovo rojstno vas Dutovlje in je do danes tu tudi ostal.

Foto utrinki izvedbe praznika od leta 1970 do 1987


Kljub novim in inovativnim pristopom ohranjanja praznika, pa še vedno ostajajo tradicije kot so povorka, ki jo sestavljajo mažoretke, pihalna godba in okrašeni vozovi iz različnih vasi s prikazom kraških običajev in kraških obrti.

Eden od vozov s predstavitvijo tipične kraške obrti- klesanje “kamna”

Ravno tako so simbol praznika tudi predstavitev kraške narodne noše.

Predstavitev kraške narodne noše na povorki

Tradicionalna pa je tudi razglasitev Kraljice Terana, čigar naloga je promoviranje terana in vin z območja vinorodnega okoliša Kras, Praznika terana in pršuta in Krasa nasploh.

Kraljice Praznika terana in pršuta (mlajši kraljici s prvo kraljico Olgo Milič še vedno mlado po srcu)
Ali ste vedeli, da je bila prva vinska kraljica v Sloveniji izbrana ravno na Krasu leta 1979? To leto si je lento nadela prva kraljica Praznika terana in pršuta ga. Olga Milič.

Praznik spremljajo tudi glasbeni večeri, degustacije domačih izdelkov, pohod po Teranovi krožni poti in stojnice z domačimi izdelki.

Foto utrinki praznika po letu 2000

Ob jubilejnem 50. Prazniku terana in pršuta pa je Razvojno društvo Kraševci za Kras posnelo film o prazniku, ki je bil predvajan v Dutovljah 8. avgusta 2022. Zdaj si ga lahko v celoti ogledate – klikni ↓



Fotografije so prispevali: @visitkras, @primorskenovice, @primorskidnevnik, @Društvovinogradnikov in vinarjev Krasa, @slovenskenovice, Društvo Venček

Spremljaj nas tudi na Facebooku: