= NAROD + JEZIK
Kultura gre svojo pot.
Kakor luč je: njena sila je v tišini in svetlini;
ne hrumi kakor življenje, ki mu postavljajo vsak dan ponosnejše stavbe.
Tudi jih kultura ne zahteva;
ona sama je stavba nad stavbami, stavba breztežne duševnosti, stavba misli in duha, ki ne vzame lakomnikom zemlje niti pedi, in to je njen ponos;
večna je in povsod je, vedno bdi nad name kakor svetal cilj, proti kateremu moramo iti.
(Srečko Kosovel)Z vami delimo vsebine
- o slovenski kulturi,
- o pomembnih kulturnih ustvarjalcih današnjega in preteklega časa,
- o kulturnem dogajanju na Krasu.
Prispevajte vsebine tudi vi! Pišite nam na: drustvo.vencek@gmail.com.
Maketa vojaške kapele iz Kosovelj prihaja v muzej
Maketa vojaške kapelice, ki je stala sredi poljske bolnišnica pete avstrijske armade “Feldspital 808” v vasi Kosovelje, bo eksponirana v državnem muzeju v sklopu Parka vojaške zgodovine v Pivki. Več o tem TU.
Vaščani Kosovelj bodo ta dogodek še posebej obeležili s spominskim obeležjem- kamnito ploščo. Memorialna dediščina ima v sebi izjemno moč povezovanja ljudi.
S projektom obnove vojaške kapele “in situ” želijo Kosovelci, da bi memorialna dediščina povezala narode srednje Evrope, kot opomin na vojne žrtve 1. svetovne vojne in prelite krvi na naših tleh. Kapela je nenazadnje dajala vojakom upanje, da humanost človeka presega temno plat vojne.
Praznovali smo Dan kulture
3. februarja 2023 smo v Kulturno-razvojnem društvu obeležili državni praznik Prešernov dan. Ustvarjalci dogodka so ustvarili preplet medgeneracijskega sodelovanja in različnih umetniških zvrsti: poezije, glasbe in petja.
Več o dogodku si lahko preberete na naslednji povezavi.
Lovro Žvab, narodnjak iz Dutovelj
V letu 2022 smo praznovali 170. obletnico rojstva pomembnega narodnjaka, Dutovca Lovra Žvaba (r. 9.8.1852 – u. 31.8.1888, Dutovlje). Poklonili smo se mu na dogodku 7. avgusta 2022.
O dogodku je pisal tudi Primorski dnevnik (11.8.2022).
Javni posvet na temo kulturne dediščine 1. svetovne vojne
Na pobudo mag. Dušana Luina iz Kosovelj in Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice je 22. septembra 2022 v Sežani potekal posvet o kulturni dediščini 1. svetovne vojne na Krasu z usmeritvijo za obnovo vojaške kapelice Feldspitala 808 pri Kosoveljah. Zaključki posveta so dostopni –> TU in prispevek za zbornik –> TU.
26. oktobra 2022 je na Občini Sežana, v organizaciji ORA, potekala okrogla miza o nameri rekonstrukcije vojaške kapelice v Kosoveljah. VSTOP PROST! Mag. Dušan Luin je pripravil tudi izhodišča in prispevek za okroglo mizo.
Celoten potek okrogle mize, razprava in zaključki so dostopni na tej povezavi.
dr. Bojan Ravbar iz Dutovelj je praznoval biserno mašo
V nedeljo 21. avgusta 2022 je dr. Bojan Ravbar, po domače Sklancev praznoval že 60. let duhovniškega poklica. Župljani so pod vodstvom župnika g. Lipuščka organizirali slovesno mašo s pogostitvijo.
Na spletni strani smo zapisali kratko biografijo o izjemnem človeku in našem sovaščanu, bolj poznanem kot “očetu Bojanu”. Zapis je dostopen TU.
60. obletnica smrti Maksa Fabianija
Maks Fabiani, za Jožefom Plečnikom največji slovenski arhitekt, je bil rojen v Kobdilju 29. aprila 1865. Umrl je v 98. letu starosti, 14. avgusta 1962 v Gorici v Italiji.
Prvi arhitekt svojega časa z doktoratom iz urbanizma. Univerzitetni profesor na Dunaju, arhitekt, krajinski arhitekt, slikar, pisatelj, inovator, humanist, popotnik, politik in vizionar.
Na dunajski Tehniki je bil študent, diplomant in tesen sodelavec profesorja Otta Wagnerja. Bil je osebni svetovalec za področje umetnosti pri prestolonasledniku takratne habsburške monarhije Francu Ferdinandu. Zasnoval je prvi urbanistični načrt za obnovo popotresne Ljubljane konec 19. stoletja, po katerem se je kasneje zgledoval arhitekt Jože Plečnik. Njegovo najpomembnejše delo na področju krajinske arhitekture je zasnova Ferrarijevega vrta v Štanjelu na Krasu.
Skupni imenovalci Fabianijevega opusa so čistost linij, izreden občutek za preprostost, sinteza med tradicijo in inovativnostjo, dinamičnost in visoka stopnja rabnosti njegovih arhitektur. (Vir: http://www.gov.si)
Umetnik je kakor roža, ki v svojem prirodnem, individualnem razcvetu podaja svoje najboljše in najlepše. Ne moremo pa zahtevati od njega stvari, ki nastajajo šele iz sodelovanja vseh moči narodovih. To sodelovanje, v katerem se izraža poezijo celega naroda, pa predpostavlja popolnoma netendenčno, idealno delo vsakega posameznika. S tem pa in z dopolnitvijo vsega dobrega, kar nam je zapustila preteklost, se šele vzbudi genius loci, v katerem se odraža duša ljudstva in kraja.
Maks Fabiani
Društvo Venček je ob obeležitvi 60 let smrti Maksa Fabiania, objavilo zgodbo o Maksu Fabianiju: Maks Fabiani – Zgodbe s Krasa (dutovlje.si).
Praznovali smo Dan državnosti
Kulturno-razvojno društvo Venček je na predvečer Dneva državnosti, 24. junija 2022 organiziralo glasbeno-plesno prireditev v počastitev obletnici osamosvojitve Slovenije. Bogato kulturno prireditev smo organizirali skupaj z učenci Osnovne šole Dutovlje, društva Kraška harmonika in društva Kraški šopek. Več o doganju je dostopno na tej spletni povezavi.
Vikend češenj in poezije
Ob izjemno dobri letini češenj smo vikend, od 10. do 12. junija 2022, posvetili češnjam in poeziji. Nastala je nova zgodba. Preplet češenj, poezije, kulinarike, jezikovnih in drugih zanimivosti. Bogastvo narave v prepletu s slovenskim jezikom.
Pomembni kulturni ustvarjalci s Krasa
Društvo Venček, ob smrti Borisa Pahorja predstavlja članek z vtisi ob obiskih Borisa Pahorja v Dutovljah.
Podanih je tudi nekaj njegovih misli in povezavo do dokumentarnega filma o njegovem življenju in delu.
Igo Gruden- Narcis širokega srca
Društvo Venček predstavlja članek o življenju in delu pesnika Iga Grudna, pesnika s Krasa.
Njegov ustvarjalni opus ni bil obsežen, a pušča vidno sled tedanjega časa. Posebej smo se posvetili njegovi prvi zbirki pesmi Narcis in jo povezali s fotonatečajem #moje narcise. Tako dvigujemo prepoznavnost slovenske kulturne in naravne dediščine v enem.
Posebno pozornost narcisam je posvetil tudi naš rojak, dr. Milko Matičetov rojen v Koprivi, ki je pred natanko 60 leti uspel umestiti ime samonikle narcise, po domače “bedenice” v pravopisni slovar.
Tem prelepim rožam je avtor knjige Bedenice, Božidar Premrl poklonil posebno pozornost. Posvečena je stoletnici rojstva v letu 2019, akademiku Dr. Milku Matičetov, vélikemu Koprivcu.
Dr. Milko Matičetov je našel za navadno narciso ali Narcissus poeticus, približno 120 domačih imen.
KAJ NAJ BI DALO CVETLICI IME?
I. Sladki lepljivi sok, ki priteče iz cveta, če ga razkolješ do plodnice: 1. medeníca, 2.
mendeníca, 3. médenka, 4. medénka, 5. bedeníca, 6. bendeníca, 7. bledeníca, 8. bedeníka, 9. benedíka, 10. bedénka, 11. padaníka/pedeníka. – Médence.51
II. Srkanje omenjenega soka (pogostna otroška navada): 1. muzgálce, 2. muzgalíce, 3.muzgálke/muzgávke, 4. súgalice, 5. sűgovice, 6. smúgalice, 7. cmülenke, 8. cmülašje/cmüljaši. /…
Fotografije: dlib.si, arhiv članov društva Venček.
Zgodbe s Krasa 