Maks Fabiani

Arhitekt, urbanist, homo universalis

---

Maks Fabiani se je rodil v Kobdilju na Krasu leta 1865, kjer je njegova rodbina Fabiani živela že 300 let.

Po realni gimnaziji v Ljubljani je študiral arhitekturo na Dunaju. Na prelomu tisočletja je bil Dunaj pomembno kulturno središče, kjer so se rojevale še danes aktualne ideje. Pa ne samo v kulturi, tudi v filozofiji in politiki. V arhitekturi je bil glavna osebnost Otto Wagner, profesor na dunajski akademiji. Okoli sebe je zbiral nadarjene sodelavce in študente in Maks Fabiani je postal njegov sodelavec v biroju in se tako znašel v središču arhitekturne avantgarde. Kot arhitekt se je uveljavil na Dunaju, v Ljubljani, Trstu in v Gorici. Z regulacijskima načrtoma za Ljubljano in Bielsko v današnji Poljski, je leta 1902 ubranil doktorsko disertacijo na Tehnični visoki šoli na Dunaju. To je bil sploh prvi doktorat iz tehničnih znanosti v avstro-ogrski monarhiji. Postal je celo osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegovo bleščečo kariero je prekinila prva svetovna vojna, umaknil se je v Gorico, kjer se je ukvarjal z obnovo v prvi svetovni vojni porušenih domačih krajev. Čeprav je Primorska pripadla Italiji in mu niso priznali diplome, je ostal v Gorici, kar dokazuje njegovo ljubezen do Krasa. Čeprav načrtov ni smel podpisovati, domnevamo, da je naredil regulacijske načrte za 92 občin in 70 načrtov za javne stavbe. Tako je obnova Primorske postala njegovo najobsežnejše delo. Umrl je v Gorici leta 1962, star 97 let.

Fabiani se je zavedal, da je vsaka nova stavba le delček v razvoju mesta, zato ga mora spoštovati in nadgrajevati. Tako njegove stavbe nikoli ne izstopajo, ampak se vključujejo, ne kažejo nase, ampak poudarjajo značilnosti kraja, v katerem stojijo. To pa je morda najpomembnejša izkušnja, ki nam jo je dal arhitekt Maks Fabiani.

---

Njegova najbolj znana dela na Primorskem:

• obnova Šempetra pri Gorici: preuredil je ceste in trg pred cerkvijo (1920), postavil novo cerkev sv. Petra (1929) in obnovil poškodovano vilo Coronini (1930);
• v Štanjelu ni uredil le vrta, ampak je obnovil tudi vrsto hiš nad vrtom, da bi nastala klinika Fabianijevega nečaka dr. Enrica Ferrarija (1920-1935), delno je obnovil grad (1929-1935) in uredil stopnišče in trg pred cerkvijo sv. Daniela. To je bilo deloma uničeno med 2. svetovno vojno, ko so partizani požgali grad;
• v Lokavcu je Fabiani zasnoval novo cerkev sv. Lovrenca z župniščem (1935);
• v Gorici (Italija) so po njegovih načrtih zgradili cerkev sv. Srca. Cerkev so pričeli graditi sicer že pred prvo svetovno vojno in je bila zgrajena do višine treh metrov, potem pa so jo šele v letih 1934-1937 končali po Fabianijevih načrtih. Zgrajen je bil tudi Trgovski dom v Gorici iz leta 1905.

Seveda je bilo izvedenih še veliko obnov in manjših projektov. Tu velja omeniti, da je v letih 1946-1947 Fabiani napravil načrte za mnoge kmečke hiše v Štanjelu, Kobdilju in Hrušici, ki so bile poškodovane v drugi svetovni vojni in je njihovo obnovo financirala zavezniška uprava Cone A.

---

Članek je na prošnjo Društva Venček pripravil arhitekt Andrej Hrausky, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo.

O avtorju: Arhitekt Andrej Hrausky je leta 1976 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Že med študijem je postal član uredništva ab-arhitektov bilten in pričel objavljati strokovne članke. Pozneje je 25 let vodil arhitekturno galerijo DESSA v Ljubljani in pripravil preko 200 arhitekturnih razstav doma in v tujini. S pisanjem o arhitekturi in predavanji se je še bolj intenzivno ukvarjal in članke o slovenski arhitekturi objavljal tudi v mnogih tujih strokovnih revijah. Sam ali s soavtorji je avtor več knjig o arhitekturi Jožeta Plečnika, Maksa Fabianija, o arhitekturi Ljubljane in drugih ter številnih razstavnih katalogov. Imenovan je bil za eksperta v delovno skupino za pripravo dokumentacije za vpis Plečnikove Ljubljane na seznam UNESCO. Več let je bil tudi predsednik Društva ljubljanskih arhitektov.

Arhitekt Andrej Hrausky je leta 2015 pripravil razstavo v Ljubljanski mestni hiši, ob 150. obletnici rojstva dr. Maksa Fabianija, z naslovom: Maks Fabiani, veliki arhitekt monarhije. Razstava je gostovala pozneje tudi v Arhitekturnem centru na Dunaju (Az W) in našla svoje stalno mesto na posestvu rojstne hiše Maksa Fabianija v Kobdilju, v Vili Fabiani. Ogled razstave je možen po predhodni najavi preko telefona: 070 692 433 oz. preko e-pošte: info@villafabiani.com. V Vili Fabiani vam po vaših željah pripravijo prilagojeno ponudbo individualno ali za skupine. Pred kratkim so prenovili Oranžerijo, edinstveno stavbno kulturno dediščino na Krasu, ki jo je finančno podprlo tudi Ministrstvo za kulturo.

V Štanjelu, v Kvadratnem stolpu je postavljena stalna razstava v spomin na Maksa Fabianija. Več informacij.

Društvo Venček je pripravilo dodaten izbor Fabianijevih pomembnejših in zanimivih del.

KLIKNI ↓

Fotogradivo so prispevali: @outsider.si Peter Muck, @ustanovamaksfabiani.org, @komen.si, @primorske.si