Skrivnosti cerkve sv. Jurija

Cerkev stoji sredi starega vaškega jedra. Znano je, da je bila tu postojanka v lasti vitezov templjarjev in da je bila cerkev v času turških vpadov dobro utrjena z obzidjem in štirimi stolpi.

Prvotna srednjeveška cerkev je bila večkrat prezidana in povečana, predvsem v 17. in 18. stoletju, ko je dobila sedanjo triladijsko obliko z galerijo nad stranskima ladjama. Prezbiterij je triosminsko zaključen, cerkvene stene obkroža še gotsko porezan izstopajoči talni zidec. Nad levim stranskim vhodom na zahodni fasadi cerkve je pozidan značilen zvonik oglejskega tipa z zdaj zaprto lopo v pritličju. Iz lope pod zvonikom se v severno stransko ladjo cerkve odpira šilastoločno zaključen gotski portal.
Portal ni v funkciji; lopa pod zvonikom je zaprta in služi kot skladišče, v cerkvi pa je skrit za veliko spovednico, ki pokriva celotno širino ladje.

Ob odstranitvi spovednice zaradi njene obnove se je na levi strani portala pokazala figurativna poslikava, delno odkrita izpod beležev. Ob ogledu se je pokazalo, da gre za zelo kvalitetno freskoposlikavo, verjetno iz sredine 15. stoletja. Na vidnem kosu freske so od leve proti desni upodobljeni bradat in dolgolas cesar, mladenič in papež, za njimi pa je delno viden mož s pokrivalom.

Freska iz 15. stoletja, domnevno cesarja Friderika III. Habsburškega

Nadaljnje sondiranje je pokazalo, da se poslikavane nadaljuje na sosednjih stenah, ampak le na obodu portala, in da gre za posamezne fragmente, ki med seboj niso povezani. Pod omenjenimi portreti je bila namreč odkrita precej manjša klečeča figura brez glave. Zanimivo je, da je omenjeni portret cesarja precej podoben portretu cesarja Friderika III. Hasburškega (vladal v letih 1440–1993), kot ga je v Piccolominijevi biblioteki ob sienski katedrali upodobil Pinturicchio.
Ugotovljeno je bilo, da so bili fragmenti fresk na sedanje mesto preneseni skupaj s portalom in lepo obdelanimi kamni, ki v notranjosti cerkve oblikujejo vratno špaleto. Ob ponovni postavitvi so bili tudi med seboj premešani, tako da med njimi ni prvotnega sosledja. Po dosedanjih raziskavah pa lahko domnevamo, da so v sedanjo vratno špaleto vzidani vsi originalni kamni.
To odkritje je lep prispevek h gotskemu stenskemu slikarstvu v tem delu Slovenije.

Vir: Varstvo Spomenikov, 46, 2010

Fotografije: Arhiv Ministrstva za kulturo, ZVKDS in zasebni arhiv člana Društva Venček