dr. Bojan Ravbar

Biseromašnik iz Dutovelj

duhovnik, publicist, kulturni delavec, pisatelj, prevajalec

Bojan Ravbar

dr. Bojan Ravbar se je rodil 7. februarja 1936 kot najmlajši izmed treh otrok v kmečki družini »pri Sklancevih« v Dutovljah (slika rojstne hiše na naslovnici-na levi strani ceste), očetu Miroslavu in materi Milki. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, klasično gimnazijo v Malem semenišču v Pazinu, kjer je maturiral leta 1955. Študij teologije je končal v Ljubljani leta 1963. Škof Anton Vovk ga je posvetil v duhovnika 1962.

Duhovnik

V letih od 1968 do 1972 je študiral v Rimu na Accademia Alfonsiana in doktoriral iz teologije z disertacijo Dall’opposizione al dialogo tra la Chiesa Cattolica e lo Stato nella Jugoslavia socialista (prev. Od nasprotovanja k dialogu med katoliško cerkvijo in državo v socialistični Jugoslaviji).

38 let je posvetil duhovniškemu delu v Slovenski Istri, in sicer je po posvetitvi v duhovnika opravljal dela kaplana v Kopru od leta 1963 do leta 1968. Takrat se ga je oprijel vzdevek “oče Bojan”. Bil je zelo priljubljen med ljudmi, predvsem med mladimi. Nato je bil 21 let stolni župnik v Kopru in pozneje še 7 let župnik v župniji sv. Jurija v Piranu. Iz Pirana je leta 2000 odšel v Toskano, kjer je v Italijanskem mestecu Loppiano – INCISA pri Firencah, vodil mednarodno šolo »Scuola di vita« za duhovnike in bogoslovce iz celega sveta in jim tudi predaval.

Trenutno vodi župnijo v Strunjanu, kjer bdi nad obnovo cerkve in župnišča.

Cerkev Marijinega Prikazanja, znana romarska cerkev v Strunjanu

Saj je svet domala ena sama družina. Zato sem prepričan, da »Strunjanska« Mati, želi in kliče našemu narodu in svetu, naj se z največjo mero pozitivnosti uresniči: da narod, svet po družini zaživi v resnični radosti, ki je dar Ljubezni.

dr. Bojan Ravbar, Strunjanski župnik

Publicist

Bojan Ravbar je po opravljenem doktoratu še diplomiral na oddelku za častnikarstvo na univerzi Pro Deo v Rimu. To je bila še ena izmed njegovih strasti, ki jo je uspešno povezal s svojim duhovnim poslanstvom. Eden izmed največjih doprinosov pri širjenju božje besede je bila ustanovitev mladinskega lista Ognjišče v letu 1964 skupaj s Francem Boletom.

Prva naklada je štela kar 1.300 izvodov. Za njegovo vsebino pa je odgovarjal duhovnik Bojan Ravbar. Takrat zelo napredno izdajo verske mladinske revije urednika pospremita z besedami: “Da želi glasilo povezati župnijo v eno družino in da gredo v korak s časom, podobno kot Jezus v svojem času. Pravita, da je njegova resnica vedno moderna.”

Kot zanimivost, cena revije ni bila določena temveč je bila prepuščena dobremu srcu bralcev. V prvi izdaji Farnega ognjišča so uredniki zbrali nekaj še vedno aktualnih iskric – v premislek in za popotnico tudi današnjemu bralcu:

  • Ovira za srečo je, če si obetamo preveč sreče. (Bernard Fontenelle)
  • Namesto da bi tožil, ker ima vrtnica trn, se veselim, da so med trni vzcvetele rože. (J. Joubert)
  • Predno boš izrekel sodbo o svojem bližnjem, obuj njegove čevlje. (kitajski pregovor)

Svojo publicistično veselje je udejajal s pisanjem različnih člankov v Sloveniji pa tudi na hrvaškem. Večkrat je nastopal kot gost pogovornih oddaj na radiu in televiziji ali kot predavatelj.

Pisatelj in prevajalec

Bojan Ravbar je tekom študija spoznaval tudi več tujih jezikov. Njegov intelekt in napredni duh je poleg dobre pismenosti spremljal tudi izrazit govorni talent. Izdal je več knjig, kot npr.: Kdo nam bo povedal resnico: knjižica za doraščajoče fante (1965); Krst in birma v življenju Cerkve: pastoralni tečaj ’76 (1976); Bog Ljubezen v izkustvu in misli Chiare Lubich (1993); Iz ljubezni do Boga in človeka: komentarji ob stičišču dveh tisočletij (2018); Marijin evangelij v strunjanski poslikavi (2019).

Hkrati pa je tudi prevajal in sicer predvsem iz francoščine in tudi italijanščine: Dračje za poživitev plamena (1960); Kdo mi bo odgovoril? (Anne-Mirie, 1963 in več ponatisov); Proti vetru: življenjske smernice (Lelotte Fernand, 1963); Iskre (skupno s Silvestrom Čukom, 1978); Biti tvoja beseda (Lubich Chiara, 2008); Mirjam in Emanuel (Bertinetti Aldo, 2011).

Ko je prišel v Dutovlje se je rad sprehodil po ozkih ulicah stare vasi in pokramljal s svojimi sovaščani. Tako spomini nesejo še daleč nazaj, ko so še živeli naši starši ali sorodniki in je beseda z vaščani in vaščankami stekla ne le v materinem jeziku ampak tudi v njemu priljubljeni francoščini.

Človek naprednih nazorov

Že kot koprski kaplan je začel živeti skladno z načeli Chiare Lubich in je bil med ustanovitelji Marijinega dela v Sloveniji. Začel je živeti v krščanski skupnosti po načelih Prve apostolske cerkve kot fokolar – ognjiščar in je tudi predsedoval takšni skupnosti Marijinega dela v Loppianu pri Firencah.

Kot koprski župnik si je prizadeval za duhovno prenovo Kopra ter za ohranitev in za obnovitev bogate kulturne dediščine. V duhu 2. vatikanskega cerkvenega zbora si je prizadeval za sodelovanje in zbližanje z ločenimi brati v veri in z drugoverniki. Ekumensko naravnanost je pokazal v razlilčnih priložnostih: v nekdanji kapucinski samostan sv. Marte je sprejel srbsko pravoslavno skupnost v Kopru, ki si je uredila bogoslužni prostor in krajevni muslimanski verski skupnosti odstopil koprsko rotundo sv. Elija (krstilnica), ki so jo preuredili v molilno shodnico. Zgradil je sodobno cerkev sv. Marka v Kopru, na hribu kjer je predhodno stala cerkvica oz. kapelica, ki jo je nekdanja komunistična oblast zrušila leta 1981. Ugledne spreobrnjene rušitelje nekdanje cerkvice je nato z odpuščanjem sprejel v novo cerkev, ki je bila posvečena leta 1990. Spodbujal je bolehne, invalidne, starejše in tiste, ki živijo na robu družbe. Tudi sam je bil deležen zoprstavljanja in sramovanja v času komunističnega režima. Zelo je bil dejaven z mladimi, katerim se je posvečal na različne načine: organiziral je mladinski verouk, duhovne vaje, razna srečanja in tečaje, uvajati je začel predzakonski tečaj.


V nedeljo, 1. julija 2012 je dr. Bojan Ravbar obhajal svojo zlato mašo v rojstnih Dutovljah; v Kopru, kjer je služboval 32 let, pa je bila zlata maša 2. septembra 2012.

V nedeljo, 21. avgusta 2022 je dr. Bojan Ravbar obhajal v Dutovljah tudi svojo biserno mašo.


Dutovci smo res ponosni na »našega očeta Bojana«, ki je s svojim delom veliko dal Cerkvi in vsem ljudem. Le Bog bo pošteno ovrednotil njegovo garaško delo in trud, ki je neizmeren.

Viri: druzina.si, revija.ognjisce.si, , obrazislovenskihpokrajin.si, kraji.eu/slo, cobiss.si

Spremljajte nas tudi na: