Narodnjak po srcu in duši

LOVRO ŽVAB – narodni buditelj in goreč zagovornik slovenstva

Lovro Žvab, l. 1883

Lovro Žvab se je rodil 9. avgusta 1852 v družini osmih otrok, očetu Mihaelu Žvab in materi Marijani Vrabec, v starem jedru Dutovelj pri Rošetovih (nar. Roštovih). Oba starša sta izhajala iz Dutovelj.

Umrl je v najlepših letih, v 36. letu, po krajši bolezni, 31. avgusta 1888 v Dutovljah.

Franciscejski kataster – Dutovlje, leta 1890 (z rumeno označena domačija Žvab)
Domačija še danes stoji in v njej je krajši čas bival tudi učitelj Anton Kosovel, oče Srečka Kosovela v času svojega službovanja v Dutovljah (pred letom 1890). Ker je učitelj Kosovel igral klavir in je gojil ljubezen do petja, so se pri Roštovih večkrat zbirali pevci k pevskim vajam pod njegovim vodstvom. Tu je bila slovenska beseda in pesem doma.
Na levi poslopje in na desni gostilna “Žvab”, rojstna hiša Lovra Žvaba

Družina je poleg kmetije, vodila tudi gostilno »Žvab«. Gostilna je obratovala dolga leta v času Avstro-Ogrske, v času pod Italijo in še po osvoboditvi v Coni A, do priključitve matičnega Krasa k Jugoslaviji. Zgodba o Gostilni Žvab je dostopna na tej povezavi.

Življenjska časovnica Lovra Žvaba

1852 – 1869Otroštvo
1869 – 1876Zgodnje delovanje
1876 – 1881Ljubljansko obdobje
1881 – 1888Tržaško obdobje

Vidnejši karierni dosežki Lovra Žvaba

  • Član vodstva in tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu v letih od 1884 do 1888
  • Javni pobudnik za zbiranje “ljudskega blaga” – zbiranje gradiv slovenskega ljudskega izročila, leta 1887 (pionir slovenske etnologije)
  • Glavni urednik časnika Edinost, leta 1888
  • Pobudnik in ustanovitelj podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu
  • Pobudnik in aktivist pri ustanovitvi prvega slovenskega otroškega vrtca (1887) in prve slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu (1888) ter prve ženske podružnice (1887) – vse v okviru družbe sv. Cirila in Metoda
  • Nadzornik otroškega vrtca Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu, leta 1887 in 1888

Bibliografija

Od avtorskih del predstavlja najpomembnejšo delo etnografska Zbirka narodnih pesnij, pripovedk, navad, babjih ver, vraž po Krasu in drugod nabranih (4 zbirke). Večino teh je objavil Karel Štrekelj v svoji Zbirki ‘Slovenske narodne pesmi’. Ljudske pravljice, povedke, pregovori in vraže, ki jih je Lovro Žvab zbral, pa še čakajo na celostno objavo.

VEČ UVODNIKOV IN DRUGIH OBJAV V TRŽAŠKEM ČASNIKU EDINOST

OBJAVE V ČASNIKU LJUBLJANSKI ZVON:

1881Življenjepis Ivana Ž. V. Popoviča
1883Prilogi k slovenski bibliografiji
1883Redki spisi
1883Sommaripa ali Sommariva
1884Črtica o Primožu Trubarju
1886Droben spisek Trubarjev
1886Knjižne redkosti slovenske
1886Jakob Petelin-Händl-Gallus (Jakob Petelin Kranjski)
1886Slovenski rokopis iz leta 1799
1886Tomanova pesem prijatelju
1887Ivan Žbogar (po romanu C. Nodier: Jean Sbogar)

OBJAVE V ČASNIKU KRES:

1882Razprava o imenu “Vraz”
1884Narodna pripovedka “Topolovo rebro”

OBJAVE V ČASNIKU SLOVAN:

1886ZGODOVINSKE ČRTICE O “SLAVJANSKEM DRUŠTVU” V TRSTU

Viri: dlib.si, Lovro Žvab, Levstikov prijatelj/ Ivan Vogrič, 2012