Jaslice pri nas doma

Pridih družinske tradicije v Dutovljah

Nekateri so mnenja, da so jaslice življenje. Kmalu po zimskem solscitiju, ko se narava začne na novo odpirati, ko se temnejši deli dneva začnejo umikati svetlejšim, napoči prvi znanilec življenja, Božič. Slovenska tradicija postavljanja jaslic, ki se je dodobra ukoreninila tudi pri nas v Dutovljah, običajno enkrat na leto poveže družino v eno in jo z otroško nežnostjo napolni z veseljem in radostjo.

Jaslice predstavljajo umetniško uprizoritev rojstva Jezusa Kristusa, ki jih tradicionalno postavimo pod novoletno smrečico. Tako so jih postavili tudi v Dutovljah po domovih.

Prvi ki je upodobil jaslice in jih prenesel v krščansko izročilo je bil sv. Frančišek Asiški (1181–1226). Sprva je bila postavitev hišnih jaslic v domeni plemstva in bogatih družin, kasneje pa so jih dobili tudi preprosti ljudje. V Evropi so jih po različnih deželah prevzemali v različnih obdobjih. V Rimu so po domovih jaslice postavljali v začetku 17. stoletja, v nemško govorečih deželah v drugi četrtini 17. stoletja, na Avstrijskem v začetku 18. stoletja, na Češkem pa so bile doslej znane najstarejše jaslice postavljene leta 1562. Na slovensko ozemlje so upodobitve Kristusovega rojstva prišle s predstavniki frančiškanskega reda, v prvi polovici 17. stoletja.

Naše domove po Dutovljah krasijo različne jaslice. Te, ki jih predstavljamo v tem članku, so v Dutovljah doma že stoletje pri več različnih družinah. Zanimiva je upodobitev pastirjev in ostalih spremljajočih podob uprizoritve jasličnega dogajanja. Predstavljen je slovenski človek iz preteklega obdobja pri vsakdanjih opravilih, kar je pomemben artefakt naše snovne dediščine.

Šege ob Božiču in novega leta dan v Dutovljah iz leta 1874

Po izročilu zapisane običaje nam je kot narodno dediščino zapustil domačin Lovro Žvab. Njegovo življenjsko delo smo zapisali tudi v posebnem članku, TU.

Spodaj sta zbrani dve šegi, ki pravita:

“Drugi den po sv. treh Kraljih se gre po vseh “gruntih” škropit se žegnano vodo i pri vsacem se moli en očenaš i češčenasimarijo. Da bi Bog dal dobro letino.”

“Zvečer pred Božičem, pred novim letom in pred sv. tremi Kralji se škropi vse “sikote” (hišo, kletm skedenj itd) se žegnano vodo i pri vsakej se moli en očenaš i češčenosimarijo, da bi Bog obvaroval pred ognjem.”

Spodaj kopija rokopisa Lovra Žvaba:

Za vse fotografije ima avtorske pravice Društvo Venček.

Spremljaj nas tudi na Facebooku: