Dutovlje

Gostilna Bonča, Dutovlje, leta 1906
“Na Placu” v Dutovljah, leta 1910, ročno barvana razglednica
Dutovlje, Plac, okrog leta 1930
Dutovlje, pot v vas, leta 1932
“Plac” v Dutovljah, leta 1952
Stare fotografije Dutovelj, Vir: kamra.si, zasebni arhiv članov Društva Venček

Zgodovina

Kras je poseljen že za časa bronaste dobe. Sledovi prazgodovinskih naselitev so najdeni na Dolgih njivah. Blizu današnje železniške postaje so našli srebrnike iz rimske dobe. Dutovlje so kot vas prvič omenjene leta 1278 kot Dietendorff. Vas je spadala pod Tomajsko cerkveno podružnico, ta pa pod ekspozituro tržaških škofov. Posvetno so bili vključeni k oglejskim posestim.

Kras so prečili iz Vipavske doline po morski poti do Italije številni narodi. Kjudrova kronika razkriva dokaj natančne podatke: leta 410 Gotje, leta 450 Huni z Atilo, leta 568 Langobardi, leta 611 Avari, v začetku 10. stoletja kar 9-krat Madžari. Turki so prvič prišli leta 1470, potem pa v presledkih do leta 1683. Iz Balkana je zaradi turške invazije pribežalo na Kras veliko ljudi, večinoma ovčarji in skoraj vsi s priimkom na -ič: Filipčič, Kovačič itd. Število prebivalcev je na Krasu naglo raslo od začetka 19. stoletja naprej. Tako je bilo v Dutovljah leta 1823 evidentiranih 476 ljudi, v letu 1931 pa približno toliko kot danes, 751. Po 2. svetovni vojni se je namreč število prebivalcev Dutovelj zmanjšalo.

Uvodna razglednica iz leta 1910, prikazuje vaški trg v Dutovljah v smeri proti Sežani in vaško ‘štirno’ v ospredju, ki je bila takrat glavni vir pitne vode. Verjetno je bila skupna štirna, saj je stala “Na placu” do konca prve svetovne vojne. Stavba ob cerkvi je kaplanija, ki je služila kot šolsko poslopje do požiga leta 1929. Na zatrepu poslopja je kapelica. Po požigu so ruševine odstranili in uredili park s kapelico. Skrajno desno je smerokaz za Trst na pročelju hiše. Trst je bil pomembna trgovska destinacija za domačine, ki so tja vozili svoje pridelke. Ob cesti Dutovlje–Kreplje so se tudi odvijali živinski sejmi. V ozadju je cerkev sv. Jurija. Tržaški zgodovinarji pišejo, da so bili v Dutovljah templarji in so imeli ob cerkvi samostan. Cerkveni templarski viteški red je deloval od 1119 do 1312. Nadzorovali so trgovske poti. V srednjem veku je bila cerkev obdana z mogočnim obzidjem in obrambnimi stolpi. Ti so bili še v 19. stoletju kriti s korci, razen enega na vzhodni strani so ostale podrli leta 1823. Zadnjega so porušili leta 1910. V notranjosti obzidja je bilo tudi pokopališče. Obzidje je skrivalo več čudnih napisov, ki jih zgodovinarji niso znali prebrati. V začetku 20. stoletja je bil v obzidje vzidan rimski napis. Ni znano kje je končal. Da je skozi vas tekla pomembna prometnica priča tudi srednjeveška mitnica, ki je v letu 2018 nesrečno porušena.

Prosvetna in pevska tradicija

V Dutovljah je po pisnih virih deloval učitelj že od leta 1849 naprej. Eno leto in pol je poučeval tudi Anton Kosovel, oče Srečka Kosovela. Bil je odličen zborovodja za narodno petje. Omeniti je potrebno tudi učitelja Kiferle-ta, ki je prišel v Dutovlje iz Škrbine in se je zavzel, da je cerkev leta 1896 dobila nove Goršičeve orgle. Te igrajo v cerkvi sv. Jurija še danes. Ob tej priložnosti so v cerkvi poglobili kor. Učitelj Kiferle je bil odličen tenorist, vendar slab orglar. Dutovci so ga na ta račun zbadali. Prvi imeniten muzikant in orglar na novih orglah je bil Dutovc Jože Flekov, po priimku Lah. Ustanovil je tudi izvrsten kvartet (1. tenor: Lojče Rokčev, Jože Klančev, 2. tenor Tone Flekov, 1. bas Tone Kovačičev, Janez Vogelcov, Janez Gomezel, 2. bas: Ivan Lah Kugen, Janez Minkin Filipčič).

Učitelji so poučevali dopoldne in popoldne kar na kaplanijskem dvorišču ali pa v pisarnici v Kaplaniji. V letu 1902 se je šola delno preselila k Pekovim. Šolo sta vodila takrat že dva učitelja. Prva učiteljica je bila goričanka Cilka Katnik, ki je hodila po vasi v “veštaliji”. Dutovci so jo hecali, da hodi po vasi v srajci. Po dvoletnem stažu jo je za 24 let nadomestila Fany Živec iz Skopega “Mandrjarska”. Takrat je učil tudi učitelj Vendramin. Po nekaj letih je Pekov Polde šolo odpovedal. Okrajni šolski svet je nato postavil drugi razred v hiši Janeza Vrabca blizu Ferkačevih.

O Dutovcih

Dutovci so se radi pohvalili, da je njihova vas mesto. To besedo izgovorijo tako na široko, kakor nemški “ae”. Večkrat radi izgovarjajo črko “a” na začetku besede, npr. atroci, a bendimi, abanemboti, pata (peta) maša … Dutovci so tako posebni, da kadar je sveta maša se gre v cerkev ali iz nje, kakor hočejo (kot v mestu). Moški so bili znani po močnem preklinjanju. Po letu 1930, ko je Italija izdala stroge zakone glede bogokletja, se je stanje nekoliko izboljšalo. Dutovec ni hudoben in ne hinavski. Je vesele narave. Ko nekaj spije, govorancam in smehu ni konca.

Cerkveni pevski zbor v Dutovljah je bil vedno številen. Ko so zapeli kakšno novo slovesno mašo ali kaj novega, so ljudje počakali pevce pri izhodu s kora in jim navdušeno ploskali. Ta čustvena ekspanzivnost je Dutovcem posebej prirojena.

Dutovlje so imele svojo občino in svoje župane. Pred 175 leti in naprej so županovali: Janez Ukmar – Ciken, Tomaž Šuc – Šucov, Andrej Štok – Kokolč (25 let, velik veleposestnik, ki je imel v lasti Bunčetovo, Pekovo in Lojzovo domačijo), Janez Križmanov (9 let), Andrej Lah- Gahlinov, Tavčar- Šemenjakov, potomec Ukmarja- Ciken, Križmanov, Bortolačev, Bečkov, Sklancev, Rašetov. Po drugi svetovni vojni so Dutovlje dobile status Krajevnega ljudskega odbora, z uradom v bivšem “dopolavoru”. Kasneje so občino ukinili in jo pripojili k Sežani. Ostali pa so še matični urad, krajevni urad, kmetijska zadruga in gozdarski urad. Danes Dutovlje ne premore več nobenega od prej naštetih uradov, tudi poštnega ne.

Dutovci so bili svoj čas priznani kot vešči kamnoseki in dobri mizarji. Način življenja pa je ves čas spremljajo delo z živalmi in na poljih, predvsem v vinogradih. Dutovski pridelovalci vina so znani po odličnem teranu. Zato ni naključje, da se je v Dutovljah oblikoval osrednji praznik kraškega terana in pršuta. Prvič se je dogodek odvil leta 1970.

Viri: Wikipedia, Kjudrova kronika, Dutovlje- 25 let Praznika terana in pršuta (Terčon, 1996)

Naša kulturna dediščina

Dutovlje ima bogato kulturno dediščino, ki je evidentirana tudi v centralnem registru nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo, za katero pa se v zadnjih letih nismo posebej izkazali pri njenem ohranjanju in varovanju:

Razmišljanja našega domačina in arhitekturnega strokovnjaka prenove stavbne dediščine:

Mnoga ključna razvojna vprašanja Krasa – pa tudi vprašanja kulturne samobitnosti in identitete Krasa ter zaščitnih ukrepov v smislu ohranjanja nacionalne in kulturne identitete – so uresničljiva z vzpostavitvijo zavarovanega območja. Že začete aktivnosti za vzpostavitev Regijskega parka Kras pod okriljem UNESCA je smiselno nadaljevati in jih nadgraditi po priporočenem modelu regionalnih naravnih parkov Francije. Model temelji na ustanovnem aktu – pogodbi – ki je plod vzajemnega interesa in partnerskega sodelovanja med državo, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter lokalnim prebivalstvom na osnovi dogovorjene vizije RAZVOJA.

Izr. prof. dr.LJUBO LAH,univ. dipl. inž. arh.
(referat iz posveta O VAROVANJU IN RAZVOJU KRASA v državnem svetu: Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa, 16. 6. 2008)