OPAZUJEMO – BEREMO – RAZMIŠLJAMO

Z vami delimo vsebine

  • o slovenski kulturi in naši dediščini,
  • o izzivih sodobne družbe,
  • o aktualnih temah vsakdana,
  • poglobljena razmišljanja,
  • potopise in druge zanimivosti

že objavljene v različnih medijih.

Vabimo vas k deljenju vaših razmišljanj. Pišite nam na naslov: drustvo.vencek@gmail.com.

Sodobna razmišljanja

Požar na Krasu spomni, da je človek sodelavec narave

Delova fotografija leta 2022, avtor: Črt Piksi

Mlad fotograf Črt Piksi je za osrednji slovenski časopis Delo ustvarjal vtise dramatičnega požara na Krasu poleti 2022, skozi fotografski objektiv.

Njegova fotografija je bila izbrana za Delovo fotografijo leta 2022.

Delova žirija je zapisala, da omogoča fotografija kraškega požara številna branja. Trivialna interpretacija prikazuje boj človeka – gasilca – s premočno naravo kot najbolj preprosto subtilnejše branje fotografije. Ta je kompozicijsko razdeljena na horizontalne tretjine. Spodnja tretjina je zemlja, ogenj je element srednje tretjine, zgornja tretjina je zrak. En element prehaja v drugega. Tretji vidik branja fotografije je, da je meja med tremi elementi zabrisana, svet pa je na robu stihije, ker manjka četrti element – voda. Gasilska solidarnost in požrtvovalnost preprečujeta, da bi ogenj uničil zemljo in zrak. Čestitke avtorju in žiriji za ta izbor povezan s požarom na Krasu, ki se je dotaknil vseh Slovencev in zaznamoval leto 2022. Vir: DELO, 13. januar 2023.

Kulturni dialog gradi kultura miru

Napredovanje v kulturi miru je zaznati med ljudmi, kjer je vse več zavedanja, da se lahko medsebojni nesporazumi rešujejo drugače.

Alenka Rebula, psihologinja, 10. december 2022
Foto: @Matej

1. januarja 2023 smo obeležili svetovni dan miru. Da je za človeštvo, skupnost ali družino mir najpomembnejša dobrina, podobno kot zrak in voda, vemo vsi, ki se nas je kdaj dotaknil nemir, še huje pa, ko se te dotakne vojna.

Kako hitro se lahko naseli nemir in vojna smo lahko priča vsak dan. Odgovorni smo vsi, pravi psihologinja ga. Alenka Rebula iz Komna. Spregovorila je o kulturi miru, o tem kako pomembno je, da odpiramo poti za kulturni dialog in da moramo pri tej stalni nalogi najprej začeti pri sebi. Celoten intervju z Alenko Rebula je dostopen TU (49 minut).


Sporočamo vam, da smo vsebino Civilne pobude za spoštovanje dediščine Dutovelj preselili na naslednjo povezavo.


O izzivih lokalnih skupnosti

Na lokalnih območjih je zelo pomembno, kako se ljudje razumejo med seboj, koliko si zaupajo in se spoštujejo.

Prof. dr. Gorazd Meško z mariborske fakultete za varnostne vede proučuje cilje trajnostnega razvoja in varnosti v lokalnih skupnostih, 7. december 2022
Javni pitnik pred OŠ Dutovlje

Na nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih, so opozorili na pomen trajnostnega razvoja. Strokovnjaki menijo, da brez odprave revščine in dostopa do čiste vode tudi varnosti ni. Poudarjajo, da je ključno sodelovanje vseh deležnikov in tudi ljudi, ki živijo v lokalni skupnosti, jo gradijo.

Z nekaterimi podobnimi težavami se soočamo tudi v naših lokalnih skupnostih.

Celoten članek objavljen v časniku Delo, 7. decembra 2022 je dostopen TU.


Različna mnenja o praznični okrasitvi

Kaj menite o novoletni okrasitvi mesta Sežana in naših vasi z lučkami?

Facebook skupina Mesto Sežana, 23. november 2022
Rezultati ankete društva Venček

Kulturno razvojno društvo Venček je 23. novembra 2022 na Facebook Skupini Mesto Sežana, ki trenutno šteje 2.175 članov, objavilo anketo o praznični okrasitvi v Občini Sežana.

Na anketo se je odzvalo kar 405 posameznikov. Največ anketirancev se je strinjalo s trditvijo, da je potrebno zaradi energetske krize zmanjšati število lučk (39%).

Osvetlitve v enakem obsegu kot je bila lani oziroma še bolj bogato osvetlitev si želi kar 35% anketirancev. Če prištejemo še 9% delež tistih, ki bi prižig lučk omejili do 23. ure, je delež vseh anketirancev v podporo bogatejši praznični osvetlitvi kar 44 %. Rezultati kažejo na zelo deljena mnenja in na dejstvo, da nas energetska kriza ni še prizadela do te mere, da bi se bili pripravljeni odpovedati luksuznim dobrinam. Ugotavljamo, da je praznična okrasitev z lučkami v mestu Sežana v letošnjem letu še bogatejša od preteklih let, manjka pa vsebina. O tem se je odprla tudi diskusija, ki je obsegala 55 komentarjev. Vsi komentarji so dostopni TU.


Podnebne spremembe so se dotaknile tudi Krasa

Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam malce višje kot lani, a še vedno neambiciozno.

Umanotera, 14. november 2022
Foto: delo.si

Sredi novembra 2022 je bila objavljena nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023, na podlagi raziskave organizacije Germanwatch.

Slovenija je v raziskavi med 63 državami malce višje od lani, vendar še vedno neambiciozno. Uvrščamo se na 41. mesto na lestvici, najslabše pa smo se odrezali pri načrtovanju nacionalnih politik za premagovanje podnebnih sprememb.
Poročilo za Slovenijo, je dostopno TU. Celotna raziskava pa na tej povezavi.

Globalne emisije izpustov toplogrednih plinov bi se morale zmanjšati do leta 2030 za polovico v primerjavi z letom 2020, če želimo obdržati globalno segrevanje za + 1,5 st.C. Trenutno so države celo zvišale izpuste za 6% v primerjavi z letom 2020. Bi nas moralo to skrbeti?


Ljudje v stiski radi stopimo skupaj in to je lepo

V nesreči ugotoviš, kakšna je moč skupnosti in koliko solidarnih ljudi nas dejansko obkroža.

dr. DAN PODJED, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije

Dr. Dan Podjed razmišlja o Slovencih, razklanosti našega naroda in nevidnih vezeh, ki pridejo na plano, ko (kot sam pravi) postane: človek človeku človek.

Članek je dostopen na spletni strani časnika Večer, v rubriki Pogled.


Bolečine ob zavedanju, kako se izgublja kraška identiteta

Na Krasu se že dolgo niso tako iskrila mnenja, zato je morda čas, da se dvignemo na perspektivo drona ter pogledamo na situacijo, ki se nam izrisuje tukaj in zdaj.

Irena Hlede, Društvo oblikovalcev Slovenije, Pisma bralcev, Primorske novice, 20.7.2022
Tomaj (Foto @gostilnatomaj)

Misli v Pismih bralcev je zapisala ga. Irena Hlade, članica Društva oblikovalcev Slovenije, ki živi in ustvarja na Krasu.

Prispevek je dosegljiv na tej povezavi.


Kdo rešuje podnebje in kdo uničuje naravo?

Ko rešujejo podnebje, pa uničujejo naravo. Kaj ti bo podnebje, če ne boš imel narave, ki ti nudi hrano in bivališče?

Rok Rozman, biolog, ekstremni kajakaš, projektni vodja projekta Balkan River Defence
Rok Rozman: Morda ne objema vsak dreves, vodo pa pije vsak

Ne ostanimo ravnodušni do podnebnih sprememb, do pomanjkanja pitne vode, nizkih vodostajev rek in iskanja rešitev za novimi energetskimi viri. Smo sodobna, razvita, civilizirana družba opremljena z velim številom digitaliziranih orodij, ki nam omogočajo hiter prenos informacij in lažji dostop do informacij za razumevanje tistega, kar ne (po)znamo.

Intervju z Rokom Rozmanom, aktivistom projekta za ohranjanje rek Balkana, pobudnikom in ustvarjalcem novega dokumentarnega filma Ena za reko ~ Zgodba Save, odstira nove dimenzije razumevanja naših vodnih virov.

Celoten članek je dostopen TU.

Vir: Večer, avtor: Andreja Kutin


Lepota kulture je njena edinstvenost in duša, ki jo vtisnejo ljudje skozi čas

O pomenu avtentičnosti, o kulturni krajini, o vrednostih ohranjanja identitete, o kulturi bivanja in kvalitetnih prvinah življenja na podeželju in v skupni čezmejni regiji.

Iz oddaje PODOBA PODOBE, RTV Slovenija, 20.6.2022

Arhitektura, ki si jo jaz želim, je pravzaprav antropologija.

Boris Podrecca, arhitekt
Veduta istrske vasi

Primeri nefunkcionalnih ureditev zelenih urbanih prostorov

dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije in častna članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

Tako doživljamo nefunkcionalne nove ureditve, tihe spremembe namembnosti, kampanjske posege, poenostavljene in zasilne ureditve, tudi degradacijo prostora, ko se trajno poškodujejo ali celo posekajo starejša drevesa in celotni drevoredi in podobno. Nikogar ni, ki bi zdržema v vseh fazah urejanja prostora skrbel za to, da se ta javni interes v prostoru udejanja celovito, strokovno in na najboljši mogoči način.

Vesna Teržan: Zelene mestne površine, Mladina, 4.3.2022

Ali res želimo ohranjati avtentičnost Krasa?

Gostilna pri Marički ob rušenju, dom Borisa Pahorja več kot 20 let

V Dutovljah padajo domine že nekaj let. Najprej rušenje zgodovinsko pomembne kraške gostilne Marička, kjer je dve desetletji bival in ustvarjal Boris Pahor. Potem rušenje 500 let star mitnice, ki je bila edinstvena profana stavbna dediščina v občini Sežana. V lanskem letu pa še dodatna degradacija naselbinske dediščine v samem osrčju vasi. Za piko na i so ob koncu leta v celoti izkopali Križmanovo lokovco, naravni kal, tudi zaščiteno kot nepremično kulturno dediščino. Zgradili so armiranobetonski zbiralnik vode ter ga obložili s kamnito oblogo (dno je betonsko)- in avtentičnosti ni več.

Vasi Dutovlje so posamezniki ugrabili javni prostor
DELO, Sobotna priloga, 22. januar 2022


O Evropi in Slovencih

Tržaški Slovenec Jernej Šček razmišlja o Evropi in Evropejcih, v članku: Ostanimo evropsko človečni , Primorski dnevnik 15.3.2022
Matevž Granda: Pravica do mnenja, Delo, 16.2.2022

Evropejcem bi rekel kot Rémi Brague v delu Evropa, rimska pot: »Evropejcev ni. Evropa je kultura. A kultura je delo na sebi, oblikovanje sebe po samem sebi, prizadevanje, da bi si prisvojili tisto, kar presega posameznika. Zato je ni mogoče dedovati, ampak si jo mora vsak sam osvojiti.«

Jernej Šček, profesor, filozof in prevajalec

Šele ko argumentirano izražanje stališč ne bo stvar poguma in ko nestrinjanje ne bo razumljeno kot sovraštvo, bomo imeli trdne temelje za kakovostne javne razprave.

Matevž Granda, arhitekt in publicist revije Outsider

Opazujemo

TOMAJ- Vaščani proti širitvi ceste na račun dvorišč in kraških vrtov

Primorske novice, 8. aprila 2022, Samanta Coraci

Pohvalno je, da ste opozorili na edinstvenost vasi, kajti dejansko je Tomaj arhitekturno zaščiten. Ni zastonj rek “Tomaj kraški raj”, saj izvira iz vrtov, ki so se tradicionalno zgodovinsko raztezali od ene hiše do druge.

Luka Kocina, vaščan Tomaja

Vrtovi Krasa bodo skupaj vabili na kraška doživetja

Primorske novice, 23.februarja 2022, Samanta Coraci

Vsi lastniki vrtov oziroma upravljalci kraških vrtov se vseskozi zavedamo njihovega izjemnega pomena, zato se je ideja o tesnejšem medsebojnem prepletu teh vrtov kalila dlje časa.”

Marjetka Kljun Terčon, vodja Botaničnega vrta Sežana

Vse objave člankov so predhodno avtorizirane pri medijih, ki so nam prijazno odobrili brezplačno objavo. Za odobritev objave se lepo zahvaljujemo. Prispevki avtorjev ne izražajo nujno tudi stališč uredništva te spletne strani ali Društva Venček.

STALNO PRISOTNI

Spremljaj nas tudi na Facebooku: