OPAZUJEMO – BEREMO – RAZMIŠLJAMO

Z vami delimo vsebine

  • o slovenski kulturi in naši dediščini,
  • o izzivih sodobne družbe,
  • o aktualnih temah vsakdana,
  • poglobljena razmišljanja,
  • potopise in druge zanimivosti

že objavljene v različnih medijih.

Sodobna razmišljanja

V nesreči ugotoviš, kakšna je moč skupnosti in koliko solidarnih ljudi nas dejansko obkroža.

dr. DAN PODJED, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor za področje kulturne in socialne antropologije

Dr. Dan Podjed razmišlja o Slovencih, razklanosti našega naroda in nevidnih vezeh, ki pridejo na plano, ko (kot sam pravi) postane: človek človeku človek.

Članek je dostopen na spletni strani časnika Večer, v rubriki Pogled.


Na Krasu se že dolgo niso tako iskrila mnenja, zato je morda čas, da se dvignemo na perspektivo drona ter pogledamo na situacijo, ki se nam izrisuje tukaj in zdaj.

Irena Hlede, Društvo oblikovalcev Slovenije, Pisma bralcev, Primorske novice, 20.7.2022
Tomaj (Foto @gostilnatomaj)

Misli v Pismih bralcev je zapisala ga. Irena Hlade, članica Društva oblikovalcev Slovenije, ki živi in ustvarja na Krasu.

Prispevek je dosegljiv na tej povezavi.


Ko rešujejo podnebje, pa uničujejo naravo. Kaj ti bo podnebje, če ne boš imel narave, ki ti nudi hrano in bivališče?

Rok Rozman, biolog, ekstremni kajakaš, projektni vodja projekta Balkan River Defence
Rok Rozman: Morda ne objema vsak dreves, vodo pa pije vsak

Ne ostanimo ravnodušni do podnebnih sprememb, do pomanjkanja pitne vode, nizkih vodostajev rek in iskanja rešitev za novimi energetskimi viri. Smo sodobna, razvita, civilizirana družba opremljena z velim številom digitaliziranih orodij, ki nam omogočajo hiter prenos informacij in lažji dostop do informacij za razumevanje tistega, kar ne (po)znamo.

Intervju z Rokom Rozmanom, aktivistom projekta za ohranjanje rek Balkana, pobudnikom in ustvarjalcem novega dokumentarnega filma Ena za reko ~ Zgodba Save, odstira nove dimenzije razumevanja naših vodnih virov.

Celoten članek je dostopen TU.

Vir: Večer, avtor: Andreja Kutin


O pomenu avtentičnosti, o kulturni krajini, o vrednostih ohranjanja identitete, o kulturi bivanja in kvalitetnih prvinah življenja na podeželju in v skupni čezmejni regiji.

Iz oddaje PODOBA PODOBE, RTV Slovenija, 20.6.2022

Arhitektura, ki si jo jaz želim, je pravzaprav antropologija.

Boris Podrecca, arhitekt
Veduta istrske vasi

dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka, članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije in častna članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

Tako doživljamo nefunkcionalne nove ureditve, tihe spremembe namembnosti, kampanjske posege, poenostavljene in zasilne ureditve, tudi degradacijo prostora, ko se trajno poškodujejo ali celo posekajo starejša drevesa in celotni drevoredi in podobno. Nikogar ni, ki bi zdržema v vseh fazah urejanja prostora skrbel za to, da se ta javni interes v prostoru udejanja celovito, strokovno in na najboljši mogoči način.

Vesna Teržan: Zelene mestne površine, Mladina, 4.3.2022

Gostilna pri Marički ob rušenju, dom Borisa Pahorja več kot 20 let

V Dutovljah padajo domine že nekaj let. Najprej rušenje zgodovinsko pomembne kraške gostilne Marička, kjer je dve desetletji bival in ustvarjal Boris Pahor. Potem rušenje 500 let star mitnice, ki je bila edinstvena profana stavbna dediščina v občini Sežana. V lanskem letu pa še dodatna degradacija naselbinske dediščine v samem osrčju vasi. Za piko na i so ob koncu leta v celoti izkopali Križmanovo lokovco, naravni kal, tudi zaščiteno kot nepremično kulturno dediščino. Zgradili so armiranobetonski zbiralnik vode ter ga obložili s kamnito oblogo (dno je betonsko)- in avtentičnosti ni več.

Vasi Dutovlje so posamezniki ugrabili javni prostor
DELO, Sobotna priloga, 22. januar 2022


Tržaški Slovenec Jernej Šček razmišlja o Evropi in Evropejcih, v članku: Ostanimo evropsko človečni , Primorski dnevnik 15.3.2022
Matevž Granda: Pravica do mnenja, Delo, 16.2.2022

Evropejcem bi rekel kot Rémi Brague v delu Evropa, rimska pot: »Evropejcev ni. Evropa je kultura. A kultura je delo na sebi, oblikovanje sebe po samem sebi, prizadevanje, da bi si prisvojili tisto, kar presega posameznika. Zato je ni mogoče dedovati, ampak si jo mora vsak sam osvojiti.«

Jernej Šček, profesor, filozof in prevajalec

Šele ko argumentirano izražanje stališč ne bo stvar poguma in ko nestrinjanje ne bo razumljeno kot sovraštvo, bomo imeli trdne temelje za kakovostne javne razprave.

Matevž Granda, arhitekt in publicist revije Outsider

Opazujemo

TOMAJ- Vaščani proti širitvi ceste na račun dvorišč in kraških vrtov

Primorske novice, 8. aprila 2022, Samanta Coraci

Pohvalno je, da ste opozorili na edinstvenost vasi, kajti dejansko je Tomaj arhitekturno zaščiten. Ni zastonj rek “Tomaj kraški raj”, saj izvira iz vrtov, ki so se tradicionalno zgodovinsko raztezali od ene hiše do druge.

Luka Kocina, vaščan Tomaja

Vrtovi Krasa bodo skupaj vabili na kraška doživetja

Primorske novice, 23.februarja 2022, Samanta Coraci

Vsi lastniki vrtov oziroma upravljalci kraških vrtov se vseskozi zavedamo njihovega izjemnega pomena, zato se je ideja o tesnejšem medsebojnem prepletu teh vrtov kalila dlje časa.”

Marjetka Kljun Terčon, vodja Botaničnega vrta Sežana

Vse objave člankov so predhodno avtorizirane pri medijih, ki so nam prijazno odobrili brezplačno objavo. Za odobritev objave se lepo zahvaljujemo. Prispevki avtorjev ne izražajo nujno tudi stališč uredništva te spletne strani ali Društva Venček.

STALNO PRISOTNI

Spremljaj nas tudi na Facebooku: