Kraška krajina

Kras je bil v začetnem poseljevanju privlačen predvsem zaradi lege in drugih naravnih danosti. Zaradi številnih jam in spodmolov je nudil prva bivališča že v stari kameni dobi. Sicer so naravni pogoji značilni za kraška okolja, postavljali več ovir človekovi naselitvi: pomanjkanje vode, pomanjkanje obdelovalnih površin, skopost pašnikov, pomanjkanje lesa in izrazita burja. V prvi vrsti je suha, kamnita pokrajina služila drobnici. Poljedelstvo je bilo omejeno na vrtače, kjer se je zadrževala zemlja. Skozi stoletja je človek oblikoval pokrajino na način, da je na osončenih pobočjih oblikoval terase. Gradil je podporne kamnite zidove in nanašal zemljo tako, da je pridobil zemljišče in hkrati obvaroval prst pred burjo. Takšen način preživetja je terjal od Kraševcev stalen napor, zato spada Kraška krajina k t.i. “krajinam napora”.

Iz poznosrednjeveških opisov in Franciscejskega katastra je razvidna tipična organizacija prostora in osnovne poteze kraške kulturne krajine, ki se je obdržala do novega veka. Ob prometnih poteh so se oblikovala strnjena gručasta naselja.

V neposredni bližini naselij so se nahajali vrtovi, njive in travniki, obdani z neobdelano gmajno.

Dlje od vasi so bile raztresene še posamezne krpe obdelane zemlje, zlasti njive v dolinah. Poimenovali so jih delane doline.

Kras je iz kamna zrasla pokrajina.

Da bi kulturno krajino ohranili v vsej njeni raznolikosti in prednostih, moramo poznati in razumeti t.i. vernakularno arhitekturo oz. ljudsko arhitekturo in njene vrednosti v preteklem in sodobnem času. Tu je skrito bistveno več znanja kot je videti na prvi pogled. Dobrine, ki so jih predniki zapustili v ljudski arhitekturi pa niso samo praktične narave, ampak govorijo tudi o identiteti prostora, o kulturi, ki je tu živela.

Razumevanje izvornega kompromisa človeka s prostorom je vrednota, ki z globalizacijo dobiva vse večji pomen, predvsem za trajnostni razvoj. Naše razumevanje in delovanje bi morali usmeriti tako, da bi bodočim generacijam pustili svet vsaj v takih pogojih kot smo ga dobili mi. To pa zahteva natančno in doživeto razumevanje pomembnosti uravnotežene ponudbe in povpraševanja človeka v okolju.

Vir: Renčelj, Lah, 2004, Panjek, 2006 in Tomšič Čerkež, 2011

Fotografije: Arhiv Ministrstvo za kulturo, dutovlje.net, slovenia.info in zasebni arhiv člana Društva Venček

Partnerstvo za ohranjanje kraške kulturne krajine

Partnerstvo kraške suhozidne gradnje je prostovoljno združenje različnih poklicnih profilov ljudi in iz različnih krajev. Združuje jih eno: strast in potreba po združevanju kamnov, skladanju v pravilne lege, da nastane lep suhi zid. Pri skupnem delu in druženju se razvijajo medčloveški odnosi, timsko vzdušje in zadovoljstvo, da je nekaj dobro opravljeno. Prispevek o njihovem poslanstvu in delu je na voljo na tej povezavi.

Oglejte si razstavo o kraški krajini na Gradu Štanjel

Več informacij je dostopnih na tej spletni povezavi.