11.7.2022
Predvsem moramo delati na tem, da ohranjamo tradicijo, da krepimo zavest Kraševcev, da se ne sramujemo svojih in tudi ostalih kulinaričnih dobrot in da s Praznikom terana in pršuta to špico kulinarične ponudbe gastronomije peljemo naprej. To je bistvo.
dr. STANISLAV RENČELJ, živilski tehnolog in poznavalec Krasa
V Kosovelovem domu v Sežani smo si 8.7.2022 lahko ogledali premiero filma z odličnim večpomenskim naslovom EnKrasEnPraznik. Odličen scenarij je ob 50. obletnici Praznika terana in pršuta ustvarila Tanja Godnič s kolažem radoživo povezanih zgodb številnih ljudi, ki so v zgodovini tega praznika sestavljali in dograjevali njegovo vsebino in podobo. Kdor je – tako ali drugače – živel z duhom te pol stoletne tradicije in kulture, razume pomen prispevka vsakega posameznika. Tudi prispevkov tistih, ki so zaradi obilice filmskega gradiva ostali izven dosega kamere.
Rdečo nit filma sestavlja pogovor Branka Možeta z Gojmorjem Lešnjakom Gojcem – kakor bi šlo za iskreno in na stroki utemeljeno očaranje nad obema glavnima sestavinama praznika. V luči izjav strokovnjakov je bil jasno izražen poudarek pomenu kvalitete nad kvantiteto, tako pri teranu kot pri pršutu. In tako očitno je bilo, da je mnoge v njihovih prizadevanjih vodila tista prvotna in v vsako človeško dušo globoko zasejana potreba po kulturi, pa naj si je šlo za petje, ples, oblikovanje vozov za udeležbo v povorki, pripravo razstav in še veliko drugega dogajanja. Tudi športnega!
Odlično je film predstavil tudi lepote naših krajev. Idiliko svojskega oblikovanja arhitekturnega izraza, v katerem živimo in nas oblikuje. Posnetki iz zraka so bili še posebej zanimivi. Še posebej za Dutovlje! Nastali so takrat, ko je harmonijo vaškega jedra še sestavljal niz nekdanjih streh v družbi mogočnih ceder, ob katerih je k cerkvi vodilo nekaj manjših kamnitih stopnic z obrobo razgibanih kamnitih stebričkov …
Kakšen bi bil posnetek vaškega jedra danes? In kakšen bi bil ponoči? Morda pa že obstaja?
Prispevek je pripravila Jasna Čuk Rupnik.
Zgodbe s Krasa 