Zgodovina
Verjetno si le malokdo lahko predstavlja, da zgodovina vasi sega v obdobje pred Rimskim imperijem. O temu pričajo ostaline prazgodovinskega gradišča Stare Šance na območju Gradine. Prvi je o tem gradišču še pred letom 1900 pisal direktor Prirodoslovnega muzeja v Trstu, Carlo Marchesetti. Pravijo, da je bilo včasih to gradišče sredi mogočnega hrastovega gozda, sedaj pa ga zarašča borovina in je težko dostopno.
| Ruševine so utrdba nepravilne krožne oblike premera okoli 90 m na položnem severnem pobočju z borovim gozdom pokrite vzpetine, približno 1 kilometer severo-zahodno od vasi Kosovelje. Ruševina obzidja je ohranjena kot 6 do 7 metrov široka in do 1,5 metrov visoka groblja, mestoma vidna tudi fronta suhega zidu. Območje je razglašeno kot arheloški spomenik. |
Kasneje je bila mimo speljana ena od prečnih rimskih poti (Via Vicinalis), ki se je nadaljevala v smeri Senožeč. V Kosoveljah naj bi tudi bila rimska podeželska postojanka »casa rustica«, ki naj bi jo zaradi dolinske lege imenovali »Casa Vallis«. Mogoče, da je to poimenovanje osnova za sedanje zagonetno ime vasi, saj v najstarejših katastrih najdemo zapis naselja »Cosovelli«.
Zgodovinskega spomina, ki bi segal vsaj tristo let nazaj ni, saj je takrat kuga popolnoma izpraznila vas. To je bilo v tistem času, ko je kuga v Čedadu dobesedno uničila kraljestvo Langobardov. Ni jih več. Tudi Kosovevcev, ki bi nadaljevali tisočletni rod ni več. Prazne vasi po Krasu in tudi drugod je cesarica Marija Terezija okrog leta 1770 ponovno naselila s prišleki iz vojne Krajine. Novi naseljenci so dobili svoje »suhote« in zemljo, ki so jo lahko obdelovali in plačevali davke. Kasneje je biologija poskrbela za mešanje krvi.
O spominu na Napoleonov čas v našem okolju ni ne duha ne sluha, se je pa Franz Jožef dobro vtisnil v ljudski spomin. Prva vojna je zadala vasi veliko traumo. Ljudje so se morali na hitro odseliti in vas je bila spremenjena v sanitetni center pete armade Avstro-ogrske vojske.
Na severu vasi je tekla poljska železnica od Dutovelj do Kostanjevice, na južni strani pa je vojska postavila veliko poljsko bolnišnico, Feldspital 808 z 200 bolniškimi posteljami. Od tega ogromnega kompleksa, ki je deloval pod pokroviteljstvom Malteškega viteškega reda, je ostala le kamnita ostalina vojaške kapele, ki je opredeljena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. V kamen so vklesana imena arhitekta, komandanta in glavnega zdravnika. Pred kratkim, je zbiralec starih fotografij Marko Mohorčič iz Sežane v Avstriji prišel do originalnih fotografij kapele in bolnišnice. Na tej podlagi je domačin, arhitekt Tomaž Bekš izdelal arhitekturno študijo manjkajočega dela kapele. Skupaj z Občino Sežana se trudimo, da bi postavili čim bolj verno strukturo te kapele, ki naj bi postala simbol povezovanja naših krajev z narodi iz Srednje Evrope, ki jih je pred dobrimi sto leti kruta usoda pripeljala v naš prostor.
Izdelana je že maketa kapele, ki jo je naročil Park vojaške zgodovine iz Pivke in bo najverjetneje v septembru predstavljena javnosti. Več o maketi si lahko preberete TU.
Vas Kosovelje, koliko te sploh poznamo?
Vse kar si je vas pridobila, in vedno je bila med prvimi, so si morali vaščani sami z delom napraviti. Vedeli so, da hruške ne padejo same od sebe v naročje. To, kljub utrujenosti vaškega telesa, velja tudi danes. Poskrbeli smo, da bodo zanamci, katerikoli že bodo, dobro seznanjenji z zgodovino vasi in s prispevki vaščanov v zakladnico lokalne in svetovne kulturne dediščine. V Kosoveljah je namreč zraslo deset velikanov, ko so pustili pomembne družbene sledi. Nekaj vam jih predstavljamo v nadaljevanju, da bi vas prepričali, da si je vas vredno ogledati.
Kosovelje niso vas, ki bi vzbujala posebne interese okolja, vendar ima svoj poseben čar, ki pritegne prav s svojo odmaknjenostjo. Kosovelje so vas v katero se morate iz glavne ceste pustiti zapeljati. Priložnost več za obisk pa je že danes, tudi peš iz Pliskovice, preko Pliskine učne poti. Prav kmalu pa bo čez vas zapeljala tudi nova kolesarska cesta GEOMOB.
Pomembne osebe Kosovelj
V Kosoveljah smo pomembnim osebnostim postavili spominske plošče. Vsaj trije sorojaki so pomembni za evropsko zgodovino:
- Jordan Zahar je ladijski inženir, načrtovalec ladij, ki je verjetno edini slovenski načrtovalec velikih ladij, ki je kot rekorder prišel v Guinessovo knjigo svetovnih rekordov,
- Leopold Jurca, ki je kot dekan v Pazinskem kolegiju (stara hrvaška klasična gimnazija), še z dvema drugima istrskima dekanoma v svojem župnišču v Pazinu prepričal člane pariške komisije, da meja med Italijo in Jugoslavijo, ne more teči po stari Rapalski meji. Tito mu je sam osebno izročil zlato medaljo za zasluge za narod, vendar se o tem v javnosti ne govori.
- Srečko Šušteršič je bil verjetno edini evropski misijonar, ki je od socialističnih oblasti v Boliviji dobil zlato medaljo za zasluge za narod. Ta zlata medalja je sedaj na njegovem rojstnem domu. Več o njegovih sledeh v Boliviji, si lahko preberete TU.
Kot pomembna osebnost lokalnega pomena je Stano Lavrenčič, ki je vzpostavil tovarno Krasoprema v Dutovljah, iz več obrtniških delavnic po Krasu in je dajala kruh Kraševcem in tudi številnim Kosovevcem kar nekaj desetletij. Bil je izjemno inovativen, saj je zastavil za tiste čase nekoliko futurističen projekt črpanja vode za Kras iz podzemnega toka voda.
Osebna nota pripovedovalca zgodbe
Moji prapredniki so se pisali Štok in so v Kosovelje prišli iz Dutovelj. Štok Alojz se je 1867 dal ovekovečiti na kamniti portal, ki ga je postavil. Nismo pa zasledili imena žene, ki je bila Ovčarjeva, verjetno iz rodu prvotnih priseljencev. Mirne duše lahko torej napišem, da sem rodbinsko povezan z Dutovljami.
V Kosoveljah je dolgo let pelo kladivo kovača Albina Zlobca, ki se je svoje obrti izučil pri kovaču Gomezlju, ki je imel kovačijo na Placu pred mitnico, kjer mu je že sama pozicija kovačije zagotavljala veliko strank.
Kot vse kaže smo bili od nekdaj z Dutovljami rodbinsko in poslovno povezani. Tudi domiselnosti ni manjkalo. Sploh so Kosovelje večplastno povezane z Dutovljami.
Vas Kosovelje je v letu 2023 kandidirala na vseslovenskem natečaju Moja dežela – lepa in gostoljubna, Turistične zveze Slovenije- najlepše in naj gostoljubnejše vaško jedro. K promocijski akciji je pristopilo tudi društvo Venček, s ciljem, da privabimo v naše kraje čim več turistov in da vas Kosovelje dobi svoj prepoznavni pečat.
Prizadevanja vaščanov Kosovelja in občine Sežana so obrodila sadove. Turistična Zveza Slovenije je v sklopu letne prireditve Dnevi turizma Slovenije, 13. novembra 2023 podelila priznanja za turistično urejenost krajev v državi. V kategoriji vaških jeder si je tudi vas Kosovelje prislužila priznanje in visoko oceno za urejenost in gostoljubnost. Priznanje so prevzeli gospa Vanja Jelen, podžupanja občine Sežana, gospod Dušan Luin (oba na sliki spodaj levo), domačin in dolgoletni član Turistične zveze Slovenije ter gospa Petra Arko Kovačič, višja svetovalka župana pa področje turizma .
Članek je pripravil Dušan Luin, Kosovelje
Viri:
https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/
Naslovna fotografija: Petra Mezinec, Primorske novice.
Zemljevid Starih Šanc in Kosovelj z okolico : Google Maps.
Spremljajte nas tudi na Facebooku:
Zgodbe s Krasa 