1876 – 1881
Lovro se je po neuspešnem nastopu v srbski vojski vrnil v Ljubljano, kjer ga sprejme kot učitelja v trgovsko šolo cesarski svetovalec Ferdinand Mahr, po priporočilu Frana Levca in domnevno tudi Viktorja Dolenca. Učil je zemljepis, slovenski, srbo-hrvaški in nemški jezik. Tu je deloval od leta 1876 do 1881. Šola v kateri je delal je veljala za ugledno tudi zunaj Kranjske in je imela sloves najstarejše tovrstne šole v Avstriji. Seveda je bil osnovni jezik poučevanja nemški.
Ljubljana mu je nudila kulturno okolje, ki je bilo na višji stopnji kot v Gorici.
Tu se je tesno spoprijateljil s pisateljem Franom Levstikom. Poglobil je tudi stike z že omenjenim Viktorjem Dolencem, ki je postal lastnik in urednik časnika Soča, pozneje pa tudi urednik slovenskega časnika Edinost. V Ljubljani se je srečeval z intelektualci kot so pisatelj Ivan Tavčar, Ivan Hribar- župan Ljubljane, slovenskim literarnim zgodovinarjem Franom Levcem in drugimi. Aktivno je deloval tudi v Slovenski matici. Predvsem je bilo za Lovra pomembno prijateljstvo s Franom Levstikom, s katerim sta si redno dopisovala.
V tem obdobju Fran Levstik ni bil več udarni voditelj, ko se je preko uredništva političnega tednika Naprej in satiričnega lista Pavliha politično precej izpostavil. Zaradi gmotnih težav je sprejel službo skriptorja v licejski knjižnici, kjer je veliko študiral. Vendar pa je ostal avtoriteta in siva eminenca liberalnih mladoslovencev, ki si je ustvaril krog, v katerega so zahajali tudi mladi ljudje kot Lovro. S Franom Levstikom sta si bila podobna v tem, da ju je zanimala problematika povezana s slovenskim narodom in programom Zedinjene Slovenije. Od njega je Lovro tudi prevzel osnovno paradigmo »iz ljudstva za ljudstvo«, po kateri naj bi slovenska književnost črpala iz bogastva slovenskega ljudskega izročila. To je Lovra spodbudilo, da je začel pisati pesmi, pregovore, zgodbe, pravljice, pripovedke in zbirati drugo ljudsko izročilo iz rojstnega kraja- Dutovelj, sosednjih vasi in Krasa.
* Pesem Nocoj se mi je sanjalo je uglasbil skladatelj Emil Adamič za moški in mešani pevski zbor in je v slovenskem zborovskem repretoarju dobro uveljavljena. Med drugim velja omeniti, da je bila pesem vključena v poseben program posvečen 30. obletnici samostojnosti Slovenije, v okviru evropskega pevskega festivala Europa Cantat 2021 (odvijal se je v Ljubljani). V izvedbi Komornega pevskega zbora Mysterium iz Kranja, je v programu projekta Zapojmo Sloveniji, naslovljena kot narodna iz Dutovelj.
Tako je za njim ostala neprecenljiva zapuščina, ki do danes ni dobila primerne objave v obliki samostojnega literarnega dela ali druge publikacije, ki bi podrobneje predstavila njegovo literarno in etnološko delo. Lovro, se je namreč loteval tudi strokovno bolj zahtevnih knjižnih recenzij in daljših literarnih strokovnih razprav, ki jih je objavljal tudi v Ljubljanskem zvonu in reviji Kres. Veljal je za zelo temeljitega pisca. Žal na tem področju vsaj v prvih objavljenih razpravah med kolegi ni dosegel želene potrditve in tudi poznejša literarna zgodovina ni imela posebno ugodnega mnenja.
Spletna povezava do uvodnega članka: LOVRO ŽVAB – narodnjak po srcu in duši.
Viri: dlib.si, Wikipedia, Lovro Žvab, prijatelj Frana Levstika/ Ivan Vogrič, 2012
Zgodbe s Krasa 