VABILO NA ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
~ v nedeljo 7.8.2022, ob 19.00 uri
~ v Dutovljah “na Placu”, pod spomenikom (zemljevid)
Lovro Žvab do danes ni prejel ustreznega priznanja za njegovo življenjsko delo. Zgodovinski učbeniki in berila so ga zaobšli. Zato smo se člani Kulturno-razvojnega društva Venček iz Dutovelj odločili, da se na njegovo rojstno hišo postavi spominska plošča. Ob tej slovesni priložnosti organiziramo glasbeno-kulturni dogodek, kjer bomo predstavili njegovo delo in se mu spoštljivo poklonili za doprinos k slovenski kulturi in prizadevanjem za slovensko samobitnost.
Na prireditvi bo sodeloval tudi pisatelj Ivan Vogrič, ki je leta 2012 izdal knjigo o Lovru Žvabu z naslovom: Lovro Žvab, Levstikov prijatelj in je bila predstavljena v okviru mednarodnega literarnega festivala Vilenica istega leta. Na prireditvi bo Ivan Vogrič predstavil tudi svoj nov roman o Lovru Žvabu: Drezanje v osje gnezdo. Kulturni program bomo obogatili z glasbo in petjem Mešanega pevskega zbora društva Venček in kot veleva tradicija za kraški praznik, predstavili kraško narodno nošo z ljudskim petjem društva Kraški šopek in drugimi gosti.
Po dogodku vabljeni na dvorišče rojstne hiše Lovra Žvaba na manjšo kraško pogostitev z druženjem.
Dogodek se bo odvijal v okviru Praznika terana in pršuta.
LOVRO ŽVAB (9.8.1852, Dutovlje – 31.8.1888, Dutovlje) kulturno-zgodovinski publicist, urednik in slovenski narodni buditelj je eden izmed tistih pomembnih osebnosti v zgodovini slovenskega naroda, ki so prelomno vplivali na ohranitev slovenskega jezika in slovenske kulture.
Njegov doprinos v pionirskem beleženju kraškega ljudskega izročila v drugi polovici 20. stoletja postavlja temelje slovenske etnologije, ki jih je utrdil njegov naslednik Karel Štrekelj iz Gorjanskega. Vztrajno je zbiral stare, redke vzorce slovenskih knjig ali knjig, ki so pričevale o slovenskem jeziku ali kulturi, od 16. stoletja naprej in o nekaterih napisal tudi poglobljene članke. Zbral je kar 150 redkih primerov publikacij, vendar so bile med in po vojnah skoraj vse uničene. Njegova prizadevanja za ustanovitev prvega slovenskega vrtca in slovenske šole v Trstu v času, ko smo bili v nadvladi Avstro-ogrske, v Trstu pa tudi italijanskih oblasti, so obrodila sadove. Ideja o vzpostavitvi in razvoju slovenskega šolstva na tržaškem se je uresničila ob vztrajanju Lovra Žvaba. V okviru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je v okraju pri sv. Jakobu v Trstu, v letu 1887 najprej odprl prvi zasebni slovenski vrtec in leto dni pozneje prvi razred zasebne slovenske šole, po tem ko oblasti niso dale privolitve k ustanovitvi javnega slovenskega vrtca in šole. Slovenski otroci so tako imeli možnost izobraževanja v materinem, slovenskem jeziku, kar je zagotovo pripomoglo k boljši izobraženosti in k večjemu napredku Slovencev predvsem v takratnem mestnem središču Trsta. Hkrati pa se je dosegal bistven cilj: ohraniti slovenski jezik in slovensko kulturo, ki sta krepila zavedanje o samobitnosti slovenskega naroda do uresničitve najsvetejšega, lastne države.
Društvo Venček je pripravilo strnjen kronološki zapis življenja in dela Lovra Žvaba, ki je dosegljiv na spodnji spletni povezavi.
Zgodbe s Krasa 