Poklonili smo se Lovru Žvabu

Dutovlje, 7.8.2022


Kulturno razvojno društvo Venček iz Dutovelj je v počastitev 170. obletnice rojstva kulturno-zgodovinskega publicista Lovra Žvaba odkrilo spominsko ploščo, na njegovi rojstni hiši. Slavnostni dogodek je spremljal kulturni program kulturnih društev Venček in Kraški šopek. Dogodek se je odvijal v sklopu spremljevalnega programa Praznika terana in pršuta, ki letos praznuje jubilejno 50. obletnico.

Slavnostni dogodek Poklon Lovru Žvabu, se je odvijal ob njegovi rojstni hiši v Dutovljah, 7. avgusta 2022 zvečer, v organizaciji Kulturno-razvojnega društva Venček. Slavnostnega dogodka se je udeležilo veliko število udeležencev, občinski svetniki in župan Občine Sežana David Škabar, predstavniki Krajevne skupnosti Dutovlje in poslanka državnega zbora Andreja Živic. Še posebej smo bili veseli, da se je na naše povabilo odzval akademik Milček Komelj, podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

Lovro Žvab

LOVRO ŽVAB, kulturno-zgodovinski publicist, zbiratelj in zapisovalec ljudskega izročila, tajnik Slavjanske čitalnice v Trstu in urednik časopisa Edinost, se je rodil 9. avgusta leta 1852. Že v mladih letih je izkazal svoj prodoren duh in napredne ideje za slovenstvo. Tako je že v svojem 20. letu starosti objavil v časniku Novice javni poziv za ustanovitev slovenskih čitalnic: »da se postavimo »na noge« in vzpostavimo to koristno »napravo«, pomagajmo drug druzemu, ako bomo delali z zedinjenimi močmi, zboljšali si bodemo svoj stan.«. Tem načelom je sledil tudi na svoji življenjski poti. Odlikovali so ga sodelovalni duh, vztrajnost in srčna kultura.

Uvodni nagovor je podal Žvabov prapranečak g. Bojan Vovk, v pozdrav pa so zapele članice društva Kraški šopek, dve ljudski pesmi izpod peresa Lovra Žvaba: En šuštar in Zmeraj vesel, vesel.


Posebno noto k programu prireditve je dodal pisatelj Ivan Vogrič, avtor knjige: Lovro Žvab, Levstikov prijatelj. Z osebnim nagovorom je podrobneje predstavil svojo zgodbo raziskovanja in spoznavanja podrobnosti iz življenja in dela Lovra Žvaba. Hkrati je najavil tudi izdajo novega romana: Drezanje v osje gnezdo, ki v romanizirani biografiji predstavi Lovra Žvaba, v obdobju od leta 1875 do leta 1882.

Zgodbe Lovra Žvaba so na prireditvi lepo prepletali mladi ustvarjalci in mešani pevski zbor društva Venček z interpretacijo slovenskih narodnih pesmi in pripovedk v besedi, s petjem in v glasbi. Mešani pevski zbor društva Venček je zapel dve pesmi, ljudsko Oček, dajte mi en konček in narodno Lipa zelenela je. Bivši učenec Osnovne šole Dutovlje Martin Žvanut je v starem dutovskem narečju interpretiral pripovedko Topolovo rebro, izpod peresa Lovra Žvaba.

Svoj pisni nagovor je prispevala tudi skrbnica Žvabovih rokopisov Zbirk pesmi in pripovedk, dr. Monika Kropej iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki se prireditve žal ni mogla osebno udeležiti. Med drugim je zapisala:

V zapuščini Karla Štreklja, ki jo hrani Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, so se vse do danes ohranili štirje rokopisni zvezki Lovra Žvaba, v katerih je zbral številne pesmi, pravljice, povedke, vraže, pregovore in reke. Gradivo je nabral na Krasu, v Dutovljah, Tupelčah in okoliških krajih v dveh časovnih obdobjih – leta 1874, ko je popisal prve tri zvezke, nato pa je leta 1882 zbral gradivo še za četrti zvezek. Večino pesmi je Štrekelj objavil v svoji zbirki ‘Slovenskih narodnih pesmi’. Ljudske pravljice, povedke, pregovori in vraže, ki jih je Lovro Žvab zbral, pa še čakajo na objavo. Tesno so povezane s pokrajino in okolico, kjer so nekoč živele in s svojo arhaičnostjo ohranjajo spomin na preteklo življenje in na nesnovno kulturno dediščino v teh krajih. Pesmi in pripovedi, ki jih je Lovro Žvab zbral pred 150 leti, so še danes navdih umetniškemu ustvarjanju, še posebej tam, kjer so bile nabrane.

Vrhunec dogodka je bilo odkritje spominskega obeležja. Bojan Vovk z vnuki in predsednik Društva Venček, Tomaž Novak so slavnostno odkrili spominsko ploščo v poklon Lovru Žvabu, na Žvabovi rojstni hiši.

Kulturno-razvojno društvo Venček je ob zaključku dogodka izreklo posebno zahvalo in čestitke vsem Dutovcem ob 50. Prazniku terana in pršuta in tudi organizatorjem letošnje izvedbe praznika Območni razvojni agenciji Krasa in Brkinov.

Zaključku prireditve je dala “piko na I” domača pogostitev, v pristnem ambientu avtohtonega kraškega dvorišča v starem jedru vasi Dutovlje, pred rojstno hišo Lovra Žvaba. Družina Vovk je udeležencem ponudila pršut in teran, frtaljo, belo ječmenovo »kafe« in kuhane orehove štruklje- tako kot se je jedlo v časih Lovra Žvaba- Dutoveljskega. Z ljudsko pesmijo Naša mati kuha kafe so se zbrali prisotni v krog in veselo zapeli v topel poletni večer. V prijetnem vzdušju se je do noči kramljalo o zgodovini Dutovelj in Krasa, o Lovrovih časih, o današnjih časih in o svetli prihodnosti slovenskega naroda. Ivan Vogrič je spregovoril tudi o svoji novi knjigi in se novim bralcem na željo tudi podpisal s kratkim posvetilom. Bilo je pristno, domače in čudovito lepo.



Z dogodkom je želelo društvo Venček predstaviti širši javnosti dosežke Lovra Žvaba na njegovi prekratki življenjski poti. V nagovoru so poudarili, da si želijo, da bi se na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v bližnji prihodnosti odprl projekt, ki bi omogočil pripravilo samostojne publikacije Žvabovih del. Javno je bila naslovljena tudi pobuda na Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport in Ministrstvo za kulturo, za podporo k temu predlogu, hkrati pa da bi tudi zagotovili omembo Lovra Žvaba v učbenikih pri predmetih zgodovine in slovenščine. Na župana Občine Sežana in ravnateljice vrtca, osnovnih šol in ravnatelja srednje šole v Občini Sežana pa vključitev Žvabove dediščine v programe izobraževanja za otroke, učence in dijake in povabilo k nakupu knjig za šolske knjižnice.


Društvo Venček je pripravilo strnjen kronološki zapis življenja in dela Lovra Žvaba, ki je dosegljiv na spodnji spletni povezavi.

Vabimo vas tudi k nakupu knjige “Drezanje v osje gnezdo” Ivana Vogriča, ki v romanizirani biografiji predstavi življenje Lovra Žvaba, v obdobju od leta 1875 do leta 1882. Roman je prejel 2. nagrado na natečaju Novi roman 2021, na temo znamenja časa, Založbe Kulturni center Maribor.

Založba ponuja ob spletnem naročilu knjige posebno ugodnost- brezplačni glasbeni CD ali knjigo iz preteklega programa po izboru kupca. Ne zamudite priložnosti!

V kolikor želite naročiti knjigo preko telefona so kontaktni podatki založbe sledeči:

Kulturni center, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor
Ljubljanska cesta 4, 2000 Maribor, tel: 041 832 736.