ZA kakovostno prenovo kraških vasi

Okroglo mizo je organiziralo Kulturno-razvojno društvo Venček v Osnovni šoli Dutovlje, 23. maja 2022.

Program dogodka

• Pozdravni nagovor predsednika Društva Venček: Tomaž Novak
• Uvod v okroglo mizo in predstavitev gostov okrogle mize, moderatorka: arh. MILENA MAREGA
• arh. NATAŠA KOLENC: Kraška vaška jedra – pričevalci kulture bivanja skupnosti
• doc. ALEKSANDER OSTAN,Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Fakulteta za arhitekturo: O celoviti prenovi naselbinske dediščine
• prof. MARUŠA ZOREC, Fakulteta za arhitekturo: Problematika in primeri dobrih praks prenov vaških jeder
• Uvodna razpravljalca: arh. DANILO ANTONI (kraške vasi z vidika arh. Maksa Fabianija) in arh. STOJAN LIPOLT (varovanje kraške arhitekture v praksi).
• RAZPRAVA z občinstvom

V nadaljevanju smo pripravili prepis celotne vsebine okrogle mize, na podlagi zvočnega posnetka. Dovoljenje za snemanje je bilo pridobljeno na okrogli mizi s strani vseh prisotnih. Zvočni posnetek hrani društvo Venček v arhivu.

Podrobna predstavitev predstavljenih vsebin predavateljev

Podoba pokrajine, kulturna dediščina, gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja so med sabo povezani in jih je treba tako tudi obravnavati.

Nataša Kolenc, arhitektka, konservatorka

Tukaj bi morali zorkestrirati eno skupino, mi smo pripravljeni pomagat s študenti, delavnicami, strokovnimi podlagami, ali širše tudi z zavodom, da se pripravijo neke vrste strokovne podlage za kraška naselbinska jedra, pa tudi drugod, ki so neke vrste osnova, da ne pride tako daleč do nekih drastičnih napak.

doc. Aleksander Ostan

»Kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo?« Mislim, da je to ključno vprašanje kadar razmišljamo o vsem, kar se z našim prostorom dogaja. In če pogosto zavedno zavedamo, da je naš jezik tisto, kar je temelj naše identitete se to pri prostoru mogoče preredko zgodi. Prostor je pravzaprav enakovreden jezik in je temelj tega kar pravzaprav zares smo.

prof. Maruša Zorec

Razmišljam o tem kaj vse je potrebno popraviti, da se Kras reši. Ker nismo Kraševci krivi za vse, da  je prišlo do teh sprememb. Zato je potrebno opozoriti državo, da spremeni zakonodajo. Moramo mi arhitekti povedati, da moramo spremeniti naš sistem vzgoje in moramo tudi povedati, da vse institucije, ki so na Krasu – se morajo spraviti skupaj in nekako vzpostaviti nek red na Krasu, ki bo naš red.

Danilo Antoni, arhitekt

Vedno, ko prenovimo stavbo, ji odvzamemo še nekaj avtentičnosti. Tudi, če jo še tako perfektno prenovimo. Kljub temu pa ohranimo nek pomenski, simbolni in materialni pomen v prostoru. Rušitve v bistvu vedno prekinejo te procese, ohranjanja razmerij v prostoru, ki nam v veliki meri pomagajo vzpostaviti naš kontakt s prihodnostjo.

Stojan Lipolt, arhitekt

---

Vsem sodelujočim na okrogli mizi, predavateljem, moderatorki in tudi vam občinstvo, se lepo zahvaljujemo. Skupaj smo spoznavali temeljne definicije arhitekture, pomen grajenega in naravnega prostora, odkrivali problematiko prebivalcev na Krasu, zbirali mnenja, stališča in možne rešitve. Prišli smo do nekaj predlogov in konkretnih rešitev, da:

• je potrebno pristopati k prenovam celovito in razvojno strateško;
• je potrebno v zaščitene naselbinske dediščine posegati z večjo občutljivostjo in z obvezno prisotnostjo multidisciplinarne skupine strokovnjakov in pravočasno vključenostjo prebivalcev;
• je potreben konstanten dialog med prebivalci, saj se naše okolje in potrebe stalno spreminjajo. Delavnice s prebivalci so primeren in že preizkušen pristop;
• bi prebivalci in drugi deležniki potrebovali stalno podporo stroke, informiranje in izobraževanje, kar morajo zagotoviti državni in lokalni javni organi.

Spremljajte nas tudi na:

• Facebook