Prenova “PLACA” v Dutovljah

KAKO JE POTEKALA PRENOVA “PLACA” V DUTOVLJAH?

Najvišji strokovnjaki, ki so v Republiki Sloveniji glede spomeniške zaščite teh objektov so bili prisotni na sestanku in so povedali, da je to sprejemljiva rešitev. Lahko bi bilo tudi drugače. Mi kot občina, glede na to, da se je pred leti porušila mitnica, kjer so bile narejene napake, smo se dogovorili, da bomo zelo pozorni pri tem projektu in strogo upoštevali mnenje stroke.
Župan Občine Sežana, DAVID ŠKABAR, izjava za Radio Slovenija 1, Oddaja Po Sloveniji, 7.10.2021

V našem odgovoru nismo trdili, da prenova bo in ne bo prispevala k trajni ohranitvi kulturne dediščine Dutovelj, temveč da to dvoje težko rečemo. To pomeni, da pravzaprav tega še ne vemo.
dr. Robert Peskar, glavni konzervator Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), 29.3.2022, informacija javnega značaja

Dutovlje so zaščitena naselbinska dediščina vpisana v Državni register nepremične kulturne dediščine (EŠD: 15960). Znotraj naselbinske dediščine je posebej zaščitene arhitekturni spomenik cerkev sv. Jurija, vključno s kamnitim zidom in kapelico, ki obdajata cerkveno dvorišče (EŠD: 3635 ). V prvi polovici 19. stoletja je bilo območje ob cerkvi sv. Jurija namenjeno tudi pokopališču. Kraj je posvečen, zato je primerno, da s spoštljivim odnosom pristopamo k posegom na tem območju in v njegovi bližini. Spoštljiv odnos do zapuščine prednikov in njih samih izkazujemo tudi s primernim arhitekturno-oblikovalskim strokovnim pristopom, ki dviguje pomen zaščitene kulturne dediščine s kvalitetnim oblikovanjem z dražjimi materiali in ne z asfaltom in betonom, ki do sedaj (še) nista evidentirana kot tradicionalna kraška gradbena materiala.

Slovenska ustava določa, da:

»DRŽAVA … skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.« (5. člen) in še

»VSAKDO je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.« (73. člen)

Zakon o varstvu kulturne dediščine določa, da:

Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci … opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. (2. odstavek 1. člena)

Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj. (4. odstavek 1. člena)

Varstvo dediščine je v javno korist. Javna korist varstva dediščine se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za državo, pokrajine in občine. (1. odstavek 2. člena)

Javna korist varstva dediščine obsega:

identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje,
ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo,
omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom,
predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah,
vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje,
celostno ohranjanje dediščine,
spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter
sodelovanje javnosti v zadevah varstva. (2. odstavek 2. člena)

Občinski prostorski načrt Občine Sežana določa, da:

Znotraj območij kulturne dediščine naj se umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor PREDHODNO PREVERI in NEMOTEČE VKLJUČI v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. (77. člen, točka 4.)

KAJ OD ZGORAJ ZAPISANEGA JE BILO UPOŠTEVANO?

Izjava župana Davida Škabarja za Radio Slovenija 1

Izjava župana Občine Sežana Davida Škabarja za Radio Slovenija 1, Oddaja Po Sloveniji, 7.10.2021

Izjava župana Davida Škabarja za RTV Slovenija

Stanovalci so zahtevali parkiranje. Iniciativa ima drugačno videnje. Mi smo poslušali večino prebivalcev, ki so o tem, potem, to tudi izglasovali.
ŽUPAN Občine Sežana, DAVID ŠKABAR, za RTV Slovenija, Slovenska kronika 3.6.2022, klikni za ogled prispevka

Dejstva: “Ali smo o tem res glasovali? NE! O asfaltiranju pred cerkvijo so odločali člani KS Dutovlje.”

Zapisnik Izredne seje KS Dutovlje, 23.12.2021, kjer so potrdili asfaltiranje ploščadi pred cerkvijo.

Na izredno sejo je bila povabljena tudi Civilna pobuda za spoštovanje dediščine Dutovelj (CPSDD). Predstavnica CPSDD je želela podati izjavo, vendar je bila onemogočena. Zato jo je predala članom KS Dutovlje. Izjavo CPSDD glede ureditve vaškega jedra Dutovlje podajamo na tem mestu za ogled javnosti.

https://dutovlje.files.wordpress.com/2022/06/izjava-cpsdd-za-izredno-sejo-sveta-ks-.pdf

KLIKNI ZA PRENOS

Izjava dr. Roberta Peskarja, glavnega konzervatorja ZVKDS

Civilna pobuda je naslovila na Zavod za varstvo kulturne dediščine vprašanja glede prenove Placa v Dutovljah, ki je drastično spremenila videz, strukturo in notranja razmerja varovanega območja.

VPRAŠANJA CIVILNE POBUDE do ZVKDS- 1.2.2022: Kakšno je uradno stališče ZVKDS na podlagi dejanske izvršene prenove jedra vasi Dutovlje kot zaščitene naselbinske dediščine? Ali je prenova prispevala k trajni ohranitvi kulturne dediščine Dutovelj? Ali je prenova prispevala k zvišanju kulturne dediščine in jo varovala ter ohranjala na mestu samem (in situ)? Prosimo za strokovno mnenje, ki bo pojasnilo in utemeljilo vaše strokovno stališče.

ODGOVOR ZVKDS – 17.3.2022:
Obnova je izvedena v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji. Težko pa bi rekli, da bo prenova prispevala k trajni ohranitvi kulturne dediščine Dutovelj, kar velja tudi za nasprotno trditev, namreč ni mogoče trditi, da ne bo prispevala k trajni ohranitvi kulturne dediščine Dutovelj. Gre za povprečno obnovo v vseh ozirih, ki jo lokalne skupnosti na splošno presežejo le z izrazitim angažmajem usposobljenih projektantov in visokimi ali vsaj višjimi finančnimi vložki.

PONOVNA VPRAŠANJA CIVILNE POBUDE do ZVKDS-24.3.2022 : Kako je mogoče trditi, da prenova hkrati je in ni prispevala k trajni ohranitvi kulturne dediščine Dutovelj? Če hkrati nekaj je in ni, potem se o tem sploh ni moč objektivno izrekati.