Z namenom predstavitve širših pogledov različnih strokovnjakov s področij arhitekture, krajinske arhitekture in oblikovanja smo zbrali nekaj strokovnih mnenj s predlogi rešitev. Predvsem želimo opozoriti na to, kako naj bi se strokovno pristopalo k prenovam zgodovinskih trgov: najprej s pogovorom s krajani, nato z javnim natečajem pod okriljem usposobljene strokovne ekipe, javno razgrnitvijo idejnih rešitev in izborom najbolj optimalne rešitve, ki zadovolji tako potrebe prebivalcev kot tudi standarde arhitekturnega oblikovanja ob upoštevanju zgodovine kraja in kulturne identitete.
Izjava arhitektke in magistre krajinske arhitekture Lare Melon
Premalo občutka za prostor je bilo vloženega. Absolutno.
mag. Lara Melon, izjava za Radio Slovenija 1, Oddaja po Sloveniji, 7.10.2021
Izjava predsednika Društva oblikovalcev Slovenije Jurija Dobrila
Konkretno poseg v Dutovljah, ki ima navidezno ambicijo nastanka vaškega trga, je morda simpatična poteza, a le na risalni deski. Dejansko ne dosega razvidne povezave z okoljem in še manj razume funkcionalnost konkretnega ruralnega prostora. Nove funkcionalnosti okolju ne prinaša, hkrati pa problematizira rabo in videz prostora nasploh. Ta, še posebno na Krasu, značilno temelji na skromnih zelo pretehtanih posegih, ki optimalno zadoščajo kvalitetnemu življenju. Monumentalne ambicije pa kraška vas z velikim zadovoljstvom in veseljem prepušča velikim mestom in še večjim politikam. Zdi se torej, da se je v Dutovljah zdaj zgodil zgodovinski prevrat. Razumevanje tega je vsekakor problematično pa tudi vsestransko strokovno težavno. Še bolj kot odsotnost razumevanj, se v sedanji zgodbi Dutovelj izkaže problematična nemoč; nemoč civiliziranih krajanov, nemoč zdravega razuma, nemoč strok in celo popolna nemoč Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Prihodnost se zdi nemočna!!!
Celoten strokovni pogled je dostopen TU.
Strokovno stališče Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS)
Analiza stanja
V Sloveniji v zadnjih letih z veliko hitrostjo in hkrati brezbrižnostjo padajo pomembne stavbe zgodovinskih mestnih jeder, uničuje pa se tudi dediščina odprtih javnih prostorov naših mest in vasi. V kategorijo slednjih žal spada tudi vaš primer (op.a. Prenova “Placa” v Dutovljah).
ZAPS sicer ni institucija, katere vloga bi bila sledenje tej kompleksni, akutni in po celi državi razširjeni problematiki, je primarno kompetentna za pooblastila stroke, za aktualno strokovno problematiko pa so bolj poklicana arhitekturna društva.
Z velikim razočaranjem in hkrati ogorčenjem smo prebrali vaš argumentiran dopis in pregledali primerjalne fotografije stanja na Placu v Dutovljah pred in po posegih.
Situacija je dejansko kritična in lahko se vprašamo, kako je sploh mogoče, da do takšne rešitve pride ter hkrati tudi, kako ob vseh pozivih nosilcem odločanja doslej niste bili slišani!?
Mnenje ZAPS po pregledu gradiva o prenovi “Placa” posredovanega s strani CPSDD, 30.12.2021
Čeprav nismo dovolj posvečeni v historiat nastanka vaše zgodbe in je tvegano soditi, pa lahko primer Placa v Dutovljah zelo verjetno preberemo tudi kot simptom za to, kaj nastane, ko občutljiv celosten naselbinski projekt vodi stroka, ki za takšno celovitost ni izobražena niti kompetentna, ob tem pa seveda tudi ne more biti »prevladujoča«. Prav takšno prakso nam še v večji meri kot doslej napoveduje in v bodoče tudi omogoča sprejeti novi gradbeni zakon.
Ker pa pri celotni zadevi gre za bistveno več, za celovito tematiko, ki zaobjema kulturo skupnostnega bivanja, znotraj katere se ureja osrednji, zgodovinski trg v vasi, pa so stvari bistveno bolj občutljive in pogojujejo nosilno vlogo za to kompetentnih strok: vsaj urbanistov in arhitektov, pa tudi krajinskih arhitektov. Seveda pa le te pri projektu na interdisciplinaren način sodelujejo z vsemi ostalimi udeleženimi strokami, tudi prometno, ob tem pa vzporedno in tesno povezano tudi z upravo in s prebivalci kraja.
Strokovne rešitve s konceptom
Predhodno bi bile potrebne vsaj temeljite raziskave zgodovine trga, njegove geneze in mnogoterih pomenov. Ob tem pa seveda celovit pregled današnjih in prihodnjih potreb prebivalcev kraja. Šele tako bi lahko v interdisciplinarnem in participativnem procesu prišli do relevantne, kakovostne projektne naloge. Postopek bi verjetno morala voditi občina v sodelovanju s krajevno skupnostjo oz. širok in kompetenten strokovni tim v njunem imenu.
Naslednji korak bi potem lahko bil tudi javni projektni natečaj, ki je sicer preizkušen in uveljavljen način za pridobivanje najboljših možnih rešitev. Morda bi bilo dovolj že, če bi občina (n.pr. v sodelovanju z Društvom primorskih arhitektov?) organizirala manjši vabljeni natečaj in bi k njemu npr. povabila tri ali štiri najboljše projektantske skupine v regiji.
Sledilo bi naročilo prvonagrajeni ekipi, ki bi nato v sodelovanju z občino, ustreznimi službami in krajani pripravila dokumentacijo za izvedbo in potem tudi bdela nad realizacijo projekta. Tak postopek je dal že kar nekaj zglednih rezultatov, med zadnjimi v vaših koncih npr. tudi prenovo osrednjega trga v Ajdovščini, po natečaju pa se pričenja tudi ureditev Lanthierijevega trga v Vipavi (op.a. pri obeh projektih je naročnik Občina!).
Odličen primer dobre prakse je tudi Jezersko. Zavzeto in v sodelovalnem duhu so se občani ob podpori župana vključili v projekt kvalitetnega gospodarjenja s prostorom, skozi izgled in zgodovino kraja. Ob aktivni pomoči strokovnjakov so skupaj proučevali identiteto prostora, vrednotenje krajine in arhitekture, izvedel se je arhitekturni preizkus in oblikovali priporočila za urejanje prostora (primer je nazorno prikazan v publikaciji spodaj).
| PRIMER JEZERSKO |
Da se prostor razvija tudi v prihodnje tako, da ne okrni tega, kar so stoletja pred nami občutljivo negovali in ustvarjali, in nadaljuje in gradi naprej za rodove otrok, ki so nam predali pomembno sporočilo. Da bi radi ostali tukaj in ostali ponosni na svoj kraj.”
prof. Maruša Zorec in prof. mag. Tadej Glažar
Prikaz idejnega predloga delne sanacije degradiranega območja
Civilna pobuda za spoštovanje dediščine Dutovelj je na poziv direktorja ZVKDS g. Jerneja Hudolina pripravila z arhitektom idejni predlog rešitve delne sanacije prenovljenega “Placa” v Dutovljah, kot eno izmed možnih variant v širšo obravnavo.
Predstavljen je bil 31.8.2021 na sestanku z županom Davidom Škabarjem, predstavniki Občinske uprave, predstavniki Krajevne skupnosti Dutovlje, predstavnicami projektantskega podjetja Krasinvest d.o.o., župnikom Gašperjem Lipuščkom ter nekaj krajani Dutovelj. Predlog je bil predstavljen s skicami, ki so dostopne na tej povezavi. Predstavniki Občine Sežana predloga niso sprejeli v proučitev in dali možnost širše diskusije, temveč so skice zavrnili s pojasnilom, citiramo: “Kje ste bili do sedaj? Naj se vas odloči za ugotovitev večinskega mnenja. V primeru prevlade nove podobe naj po njenem predlogu pobudnik financira tudi ustrezno dokumentacijo. Če bo ta potrjena, naj financira tudi izvedbo del.”
Ponovno odprto javno vprašanje Civilne pobude za spoštovanje dediščine Dutovelj do Občine Sežana je: “Kdo je sploh potrdil ta(k) projekt prenove “Placa” v Dutovljah? Kako in kdaj je bila vključena lokalna skupnost v potrditev točno takšnega projekta (op.a. kot ga vidimo sedaj) in ga je Občina Sežana financirala z našim, davkoplačevalskim denarjem?”
Na odgovore čakamo že leto dni.
Zdi se, da o projektih v Občini Sežana ne odločamo občani, temveč se odločitve sprejemajo in realizirajo kar na Občinski upravi. Strinjati se moramo z vsem kar je predlagano z njihove strani, tudi o tem kakšen naj bo izgled našega kraja. Zaradi napačnega razumevanja lokalnih oblasti o njihovih izvedbenih vlogah lokalne samouprave, to je (so)upravljanja z javno-finančnimi sredstvi (soupravljalec-odločevalec-financer), smo prosili strokovne institucije, da utemeljijo (zgoraj!) tudi s primeri dobrih praks po slovenskih občinah, primerne strokovne pristope in demokratični način participacije lokalne skupnosti pri urejanju skupnega javnega prostora.
Celoten prispevek je objavljen 4.4.2022.
Zgodbe s Krasa 