Zgodnje delovanje Lovra Žvaba

1869 – 1876

Prestop na realko v Trstu

Pestro kulturno dogajanje v Gorici je Lovra že v rosnih letih spodbudilo k narodno buditeljskemu delovanju. V letu 1869 je prestopil na realko v Trstu in jo obiskoval do leta 1872, vendar je ni dokončal. Viri pričajo o tem, da je za krajše obdobje nastopil službo praktikanta pri kraljevem cesarskem davčnem uradu v Trstu. Z uspešnim delom ter s svojimi odlikami, predvsem natančnosti in vztrajnosti je opravil izpit iz višjega računstva. Slednje kaže na Lovrove vsestranske sposobnosti in delovno vnemo.

Življenje in študij v Trstu je dodatno aktiviralo mladostniški elan in ga spodbudilo k novemu narodnemu ozaveščanju. K temu priča njegova objava v časopisu Novice, 18. oktobra 1871- poziv za ustanovitev čitalnice oz. bralnega društva v Dutovljah. Društvo ni dobilo potrebne podpore v vasi, zato je iz različnih virov zaznati, da je bilo delovanje društva šibko. Pred tem je že nekaj let uspešno delovala čitalnica v sosednjem Skopem, naslednje leto pa se je odprla tudi v Krepljah.

Zapis Lovra Žvaba v Novicah, 18.10.1871, poziv k ustanovitvi Čitalnice v Dutovljah

Navdušenje nad slovanstvom

Poleti leta 1875 je v Bosni in Hercegovini izbruhnil upor proti Turkom. Močan vzgib za slovansko idejo o združenih Slovanih je spodbudilo Lovra in kolega iz goriške gimnazije Janka Stibila, da sta družno odšla kot prostovoljca k srbski vojski. Na poti sta bila priča številnim prizorom nasilja, ki jih je Lovro opisal in tudi poročal kot dopisnik za časnik Slovenski narod. Časnik je takrat vodil Josip Jurčič. Žvab je bil v Srbiji, kjer se je pridružil srbski vojski, približno za čas pol leta. Domnevna razlaga je, da so prostovoljno vojsko zaradi slabih razmer razpustili, Lovra pa v redno srbsko vojsko niso sprejeli zaradi šibkega zdravja.

LOVRO ŽVAB, prostovoljec v srbski vojski, leta 1875

Njegova odločitev za odhod v prostovoljno vojsko je bila za tiste čase revolucionarna. Slovenci so se takrat delili na staroslovence, ki so podpirali avstro-ogrsko prevlado, ter na mladoslovence, ki so zagovarjali panslavistične ideje, katerim pa Avstro-ogrska oblast ni bila naklonjena, zaradi bojazni da bi se vpliv slovanskih narodov v regiji krepil. Zato je v tem času Lovro Žvab pisal in objavljal pod psevdonimom, večkrat kot Slavomil Dutoveljski, pa tudi kot Ž-b, L. Ž. in L. Žv..

Spletna povezava do uvodnega članka: LOVRO ŽVAB – narodnjak po srcu in duši.

Viri: dlib.si, Lovro Žvab, prijatelj Frana Levstika/ Ivan Vogrič, 2012