Ohranimo Kras

Značilna podoba kraških vasi naj ostane!

V Kulturno-razvojnem društvu Venček smo s ciljem ohranjanja in varovanja tradicionalne kraške arhitekture v maju lani, organizirali odmevno okroglo mizo z naslovom »ZA kakovostno prenovo kraških vasi«. Okrogla miza je potekala v Dutovljah v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zbornico za arhitekturo in prostor in drugimi arhitekti, ki delujejo v našem lokalnem prostoru. O poudarkih okrogle mize in možnih rešitvah si lahko preberete TU.

Profesionalni pristop k iskanju arhitekturnih rešitev

S strokovnjaki naše okrogle mize so navezali kontakte tudi prisotni Tomajci, ki so uspeli v slabem letu dni organizirati delavnico s študenti Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane pod vodstvom prof. Maruše Zorec z namenom proučitve kvalitet javnega prostora ob državni cesti Sežana – Dutovlje, ki poteka skozi vas in iskanjem ustreznih rešitev za urejanje zunanjih javnih prostorov Tomaja. Srečanje z vaščani je potekalo 18. aprila 2023 v prostorih Kulturnega doma v Tomaju. Na predstavitvi so bili prisotni poleg organizatorjev Kulturnega društva Tomaj, tudi predstavnice sveta krajevne skupnosti Tomaj iz Tomaja, predsednik krajevne skupnosti Tomaj Ben Trampuš, župan občine Sežana Andrej Sila, podžupanja Vanja Jelen, Lejla Kastelic, javna uslužbenka občine Sežana, glavna projektantka projekta prenove “Placa” v Dutovljah in rekonstrukcije državne ceste v Dutovljah, gradbena inženirka Nataša Đukić Vasić in Boris Rep, direktor projektantskega projekta Krasinvest. Slednji so bili predlagatelji prvega (spornega) predloga ureditve pločnikov v vasi Tomaj, ki je povzročila nezadovoljstvo vaščanov.

Prof. Maruša Zorec je v uvodu predstavitve študentskih vizij urejanja zunanjih javnih prostorov Tomaja uvodoma izpostavila, da so ob študijskem obisku s študenti od 2. do 5. letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani želeli poudariti kvalitete vasi Tomaj (suhozidi, vedute, arhitekturne elemente: ganki, zaprti borjači, kolone …) in identiteto Krasa, ki jo je skozi stoletja oblikoval človek. Pod vodstvom prof. Zorec in doc. Rustje so študentje na delavnici v začetku aprila letos z vaščani Tomaja prevetrili ključna vprašanja smiselnosti in lepote bivanja v lokalnem prostoru:

Zakaj rad živim v Tomaju?
Odgovori: rojstni kraj, bogata zgodovina kraja, razgled na okolico, burja, mir, čist zrak in okolje, sožitje z naravo, kulturna dediščina, strnjene ulice, stik z ljudmi, kraška arhitektura …

Kateri so najlepši spomini in zgodbe (tomajski prostori in hiše)?
Odgovori: sprehodi po vaških poteh, odprtje Kosovelove domačije, druženje v kulturnem domu, balinišče, vodena vadba in odbojka v dvorani, gospodinjska šola, dogodek Odprta klet, velikonočna praznovanja, delovna akcija – rabuta, druženje na Placu v mladosti, ples ob gramofonu, kopanje v tomajski kali, otroške dirke po vasi …

Kaj me moti v Tomaju?
Odgovori: gost promet, hrup avtomobilov, smetnjaki pri štirni, ni pločnikov, prazne hiše, nepravilna obnova stavb, propad zidov, nepovezanost z novim naseljem, manj druženja kot včasih, pomanjkanje parkirnih mest, neurejenost-zaraščenost …

Idejna rešitev študentov za ureditev osrednjih javnih prostorov

Študentje so najprej predstavili prostor idejne rešitve, umestitev vasi v relief krajine in poudarili pomembnejše stavbe v vasi. Z izrisi so pridobili informacijo o najpomembnejših prostorih, jih valorizirali in zaokrožili v manjše enote s čimer so opredelili nedotakljivost določenih prostorskih enot (načrt spodaj desno). S tem so se lahko opredelila tudi območja širitve naselij z novo tipologijo novogradenj v obstoječo situacijo in možne rešitve za stanovanjsko problematiko.

Skozi tomajske latnike

Kaj je pomembno za identiteto prostora? V Tomaju so vaščani opredelili kot izhodišče latnike s trto. So del življenja prebivalcev vasi od rojstva naprej. Včasih je bil latnik pred vsako hišo, zato so ga avtorji nove prostorske zasnove Tomaja uporabili kot glavno nit oblikovanja. Najprej so opredelili glavno os oblikovanja, ki poteka po osi državne ceste in na kateri so formirane ključne točke dogajanja- 9 točk. Od zahoda proti vzhodu: od Kosovelove domačije, mimo Černetovega dvorca, po zoženem delu ceste do glavnega “Placa” v Tomaju, mimo vrtov do balinišča in gostilne ter preko ceste do manjšega trga pri štirni, po poti skozi vas do vrha, v naročje cerkve sv. Petra in Pavla. Povezujejo jo pešpoti z latniki.

Pešpot je ključno vodilo Tomaja

Se sprehoditi skozi Tomaj in občudovati lepoto vasi, počasi in sproščeno, a intenzivno in doživeto. Zato so oblikovali tri poti: krožno pot, pot kulturnikov in pot treh trgov. Da bi bil izpolnjen pogoj za koriščenje pešpoti, pa bi morala biti urejena obvoznica mimo Tomaja.

Obvoznici Tomaja so študentje posvetili posebno pozornost. Izhajali so identificiranih aspektov za katere so presojali, da se jih splača obravnavati ob umeščanju obvoznice v prostor ob vasi: dejavniki degradacije prostora, ekonomski vidik in praktičnost uporabe (krajša razdalja, preprosti vstopi/izstopi iz obvoznice v vas). Opredelili so tri možne variante:

Južna obvoznica: najkrajša in ekonomsko najbolj učinkovita bi potekala tik pod Tomajem z izrabo obstoječih vaških poti in bi zarezala le v eno plastnico reliefa. Pomanjkljivost te variante je, da bi bolj poudarjeno zarezala v krajino tik pod vasjo in presekala neposreden stik vaščanov s polji in vinogradi.
Južna obvoznica: daljša varianta, ki poteka od Križa proti Krepljam in je ekonomsko manj ugodna.
Severna obvoznica, ki gre za vasjo in se ji približa še najbolj na območju cerkve sv. Petra in Pavla, zaobide Tomaj in se priključi na cesto proti Dutovljam .

Predsednik agrarne skupnosti Tomaj je poudaril pomen obvoznice za Tomaj in da bi bilo smiselno razmišljati tudi o obvoznici Dutovlje – Tomaj, s katero bi se razbremenili promet težkih vozil in drugega prometa tudi skozi Dutovlje. Namreč ob najbolj gostih prometnih obdobjih pelje po cesti Dutovlje-Tomaj tudi 3.000 vozil na dan. Potrebno je zmanjšati število prometa iz vseh smeri. Z obvoznico samo za Tomaj, bi prišlo le do polovične razbremenitve državne ceste.

Naša razmišljanja

Župan občine Sežana Andrej Sila je na tomajskem dogodku poudaril, da bo letos organiziral še dodatna posvetovanja s krajani vasi Tomaj, da se poiščejo rešitve v dobrobit vasi. Pristop župana se nam zdi zelo primeren. Želeli bi si, da bi s takšnim zagonom stopal tudi v vas Dutovlje, ki ostaja degradirana od zadnjih investicijskih posegov: vaških trg je ostal brez identitete kraške vasi, porušeno območje mitnice z odtujenimi, zelo dragocenimi kamni grdo izstopa (več pisnih in ustnih opozoril do pristojnih, da so kamni ukradeni ni vodilo do primernih in dolžnih ukrepov). V Dutovljah pa ostaja tudi veliko odprtih vprašanj povezanih z nerešenimi odnosi do novo izvedenih arhitekturnih rešitev, ki še vedno niso celovito zaključene in sprejemljive. Ostajajo odprta vprašanja o identiti vasi in o prepoznavanju vasi kot celovite konstrukcije lokalne skupnosti. Ostajajo različni pogledi na problematiko. Nestrukturirana komunikacija, ki smo ji priča že nekaj let, ne vodi v skupno razpravljalno polje. Razmišljati bo potrebno o vizualni, ekološki in socialni funkciji našega skupnega javnega prostora kot si je občina Sežana smelo začrtala že v Občinskem prostorskem načrtu, vendar je pri implementaciji urejanja prostora (za Dutovlje velja v popolnosti) velikokrat povsem spregledana.

Kulturno-razvojno društvo Venček želi s tem člankom razširiti informacijo in predstaviti možne pristope v naboru standardnih, a profesionalnih, participativnih metod urejanja prostora, o katerem je začela na glas opozarjati že Civilna pobuda za spoštovanje dediščine Dutovelj v letu 2021, zaradi nedovoljenih posegov v javni lokalni prostor. Prizadevanja društva v spodbujanje zavedanja o pomenu kulturne dediščine jemljemo kot osnovno poslanstvo našega delovanja, zato je pomembno, da o izzivih in problematiki o participativnem urejanju prostora govorimo javno in pogosteje. Naj se ohranijo (in ne rušijo) naše kraške vasi!

Tomajkam in Tomajcem čestitamo za izvedbo projekta in jim želimo, da bi učinkovito in uspešno prišli do rešitev, ki bi zadovoljile potrebe vasi Tomaj, na katere bi bili ponosni in s katerimi bi živeli prijetno in dobro na dolgi rok.

Spremljajte nas tudi na Facebooku: