Kulturno razvojno društvo Venček iz Dutovelj je v okviru Tedna ljubiteljske kulture organizira odprto okroglo mizo z naslovom »ZA kakovostno prenovo kraških vasi«, v ponedeljek 23.5.2022, ob 18.00 uri v Osnovni šoli Dutovlje. Priznani strokovnjaki na področju dediščinske prenove so spregovorili o stavbni arhitekturi Krasa in o pomenu ohranjanja zaščitene naselbinske dediščine, za kulturo bivanja skupnosti in njen trajnostni razvoj.
Primer prenove dutovskega placa je bil postavljen kot izhodišče za razpravo občinstva in strokovnjakov.
Ustvarjalno smo se družili in prišli do nekaterih odgovorov in rešitev
O dogodku so pisali mediji
Posnetek prispevka v Slovenski Kroniki, 3.6.2022- klikni na spodnjo povezavo:
https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174877909
Stanovalci so zahtevali parkiranje. Iniciativa ima drugačno videnje. Mi smo poslušali večino prebivalcev, ki so o tem, potem, to tudi izglasovali.
ŽUPAN Občine Sežana, DAVID ŠKABAR
Dejstva: “Ali smo o tem res glasovali? NE! O asfaltiranju pred cerkvijo so odločali člani KS Dutovlje.”
Zapisnik Izredne seje KS Dutovlje, 23.12.2021, kjer so potrdili asfaltiranje ploščadi pred cerkvijo.
Na izredno sejo je bila povabljena tudi Civilna pobuda za spoštovanje dediščine Dutovelj (CPSDD). Predstavnica CPSDD je želela podati izjavo, vendar je bila onemogočena. Zato jo je predala članom KS Dutovlje. Izjavo CPSDD glede ureditve vaškega jedra Dutovlje podajamo na tem mestu za ogled javnosti.
| https://dutovlje.files.wordpress.com/2022/06/izjava-cpsdd-za-izredno-sejo-sveta-ks-.pdf |
Zato ker skozi stanje naše kulturne dediščine zrcali, kdo pravzaprav smo in kam gremo. In zato, ker ohranjena kulturna dediščina in kulturna krajina ne omogočata le visoke kakovosti bivanja, temveč sta tudi velik, a še ne nujno prepoznan potencial trajnostnega razvoja. Omejenost naravnih virov, podnebne spremembe, energetska draginja, pomanjkanje surovin zahtevajo vračanje k starim principom bolj trajnostnih oblik bivanja. Kar pomeni tudi, da bi morala pred širitvijo pozidave imeti prednost kakovostna notranja prenova. Skrajni čas je, da vse to ozavestimo.
Veronika Rupnik Ženko, Izvršna urednica, Primorske novice
Kulturna dediščina so naše korenine, vez z našimi predniki in osnova naše prihodnosti. Slovenskemu jeziku radi priznamo, da je temelj naše identitete, skrbimo zanj in ga negujemo. Prostor pa je redko prepoznan kot enakovreden temelj naše identitete. A je prav tako kot jezik občutljiv in krhek, zelo hitro ga lahko izgubimo ali spremenimo za vedno.
prof. Maruša Zorec, predavateljica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo
Spremljajte nas tudi na Facebooku:
Zgodbe s Krasa 