OHRANJAMO NAŠE KULTURNO IZROČILO
Z vami delimo vsebine
- o starih navadah in šegah,
- o tradicionalnih praznovanjih,
- o značilni kraški gastronomiji in vinogradništvu,
- 0 aktualnih dogodkih in drugih zanimivostih povezanih s tradicionalnim kulturnim izročilom.
Prispevajte vsebine tudi vi! Pišite nam na: drustvo.vencek@gmail.com.
Kaj nam pomeni tradicija?
Beseda tradicija v izvirniku izhaja iz latinščine, iz besede trodare = »dati naprej«, traditio = »predati. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika navajajo, da je tradicija prenos načina dela, obnašanja, prepričanja, verovanja in običajev na mlajše generacije. Ko vtipkamo besedo “tradicija” v iskalnik Google, nam vrne kar 11,5 milijonov zadetkov. Ker gre za slovensko besedo, je to kar visoka številka vsebin, ki se pojavljajo na internetu. Največkrat v povezavi s kulturo, zgodovino, božičem in veliko nočjo.
Da se tradicija ohrani pa smo ljudje tisti, ki moramo ohranjati tradicijo oz. običaje, navade in postopke. To je danes po eni strani enostavno, ker imamo veliko pripomočkov za pisanje in branje, ki omogočajo, da se zapisano širi med ljudi. Tudi mi poznamo nekaj entuziastov v našem kraškem prostoru. Eden izmed njih je tudi Dušan Luin, ki zgodbe rojstne vasi oživlja in jim daje stvaren pomen. Vas Kosovelje je majhna vas, stisnjena v kot med kraškimi gmajnami, a pristna in zato vredna obiska. Zanimiv prispevek, ki ga je zapisala Petra Škarja si lahko preberete TU.
Obeležili smo 51. Praznik terana in pršuta
51. Praznik terana in pršuta se je uspešno zaključil, v nedeljo 13. avgusta 2023. Osrednji tradicionalni praznik Kraševcev je združil v en okvir različne deležnike, vinarje, turistične ponudnike, podjetja in društva. Tako je nastal pester program, ki ga je organizator ORA Krasa in Brkinov ob finančni podpori Občine Sežana, označil kot prireditev za vsak izbran okus.
O prireditvi so poročale tudi Primorske novice, v članku Teran in pršut sta znova zaplesala skupaj (16.8.2023).
Zgodba o vodi
Na Krasu je bila voda vedno dragocena dobrina. Ljudje so si jo delili z živalmi, ki so živele prosto v naravi in domačimi živalmi. Štirne, komunske štirne in kali so bili vir vode za vsakodnevne potrebe. Odnos do vode je bil včasih bolj odgovoren. Na Krasu ostaja veliko kalov, ki so jih ljudje zanemarili, večje vaške pa v marsikateri vasi še ohranili. V Kosoveljah so ga spremenili v prostor druženja. Več v Zgodbi o Kalini.
Spomini na praznik terana in pršuta
Na javni poziv društva Venček, da zbirali fotografije o dogajanju na preteklih Praznikih terana in pršuta se je odzvalo nekaj vaščanov. Tako smo spisali kar 2 članka: o 3. Prazniku terana in pršuta iz leta 1972 in o 31. Prazniku terana in pršuta, leta 2001.
Stoletne jaslice pri nas doma v Dutovljah
Vsako leto pred Božičem postavimo jaslice pod drevešček. Zbrali smo nekaj fotografij zares starih jaslic, ki so preživele svetovno vojno, skoraj polstoletja neodobravanja tradicije Božiča in vse ostale družinske dogodke, ki so zaznamovale življenje dutovskih družin. Jaslice so ohranile svoj čar, spomine in imajo posebno vrednost za njihove lastnike. Več v članku o jaslicah: https://dutovlje.si/jaslice-pri-nas-doma/.
Adventni venčki so simbol adventa
Okrogla oblika adventnega venčka pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju. Štiri sveče imajo posebno simboliko:
- predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta);
- predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod;
- predstavljajo štiri letne čase;
- predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost.
Druge zanimivosti in poudarke o adventnem venčku si lahko preberete na tej povezavi.
Jubilejni, 50. Praznik terana in pršuta
LETOS OBELEŽUJEMO 50. OBLETNICO PRAZNIKA TERANA IN PRŠUTA – osrednji praznik Kraševcev in vseh ljubiteljev kraške kulinarike in običajev. Zapisali smo kratko zgodbo o prazniku v besedi in sliki. O našem prazniku…
Zapisali smo tudi nekaj osebnih spominov na pretekle izvedbe praznika: TU.
Aktivnosti ob 1. maju
Kako raznovrstno smo obeležili praznik dela si lahko preberete v naslednjem članku.
Običaji Velike noči v Dutovljah in okolici
Z vami delimo novo zgodbo. Celoten zapis o običajih Velike noči je dostopen TU.
Na levi je velikonočna razglednica, ki jo je narisal slovenski slikar Maksim Gaspari okrog leta 1940. Motiv predstavlja mlade, ki so blagoslovljeni ogenj največkrat s posušenimi gobami, pritrjenimi na žicah, raznesli po hišah, kjer so z njim zakurili v štedilnikih za pripravo velikonočnih jedi. Tako so ogenj raznašali tudi po Dutovljah, kar je opisal domačin Lovro Žvab, pisatelj, publicist in etnograf. V letu 2022 obeležujemo njegovo 170. obletnico rojstva.
Zgodbe s Krasa 