= NAROD + JEZIK
Kultura gre svojo pot.
Kakor luč je: njena sila je v tišini in svetlini;
ne hrumi kakor življenje, ki mu postavljajo vsak dan ponosnejše stavbe.
Tudi jih kultura ne zahteva;
ona sama je stavba nad stavbami, stavba breztežne duševnosti, stavba misli in duha, ki ne vzame lakomnikom zemlje niti pedi, in to je njen ponos;
večna je in povsod je, vedno bdi nad name kakor svetal cilj, proti kateremu moramo iti.
(Srečko Kosovel)Z vami delimo vsebine
- o slovenski kulturi,
- o pomembnih kulturnih ustvarjalcih današnjega in preteklega časa,
- o kulturnem dogajanju na Krasu.
Prispevajte vsebine tudi vi! Pišite nam na: drustvo.vencek@gmail.com.
Ciril Zlobec – pesnik ljubezni in Krasa
Ciril Zlobec je Kras doživljal kot svojo domovino in temeljno pesniško inspiracijo. Njegova navezanost na Kras je bila kompleksna – zaznamovana z otroškimi spomini, hkrati pa tudi s senco zgodovine: italijanski pritisk in prepoved slovenskega jezika. Letos praznujemo 100. obletnico njegovega rojstva.
Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, politik
* 4. julij 1925, Ponikve † 24. avgust 2018, Ljubljana.
Ciril Zlobec se je rodil leta 1925 v Ponikvah pri Sežani kot sedmi, najmlajši otrok v kmečko-delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Avberju, gimnazijo pa v Gorici in Kopru. Iz gimnazije bil izključen zaradi pisanja pesmi v slovenskem jeziku, ki je bil v času fašizma prepovedan. Po drugi svetovni vojni v kateri je bil partizan je študiral slavistiko v Ljubljani. Po diplomi leta 1953 se je posvetil novinarstvu, uredništvu ter literaturi.
Pisal je lirične, čustvene pesmi. Prve pesmi je objavljal že med vojno. Leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal svojo prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise.
Sledile so številne druge pesniške zbirke: Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Najina oaza (1964), Pesmi jeze in ljubezni (1968), Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1973), Vračanja na Kras (1974), Kras (1976), Pesmi (1979), Glas (1980), Pesmi ljubezni (1981), Beseda (1985), Nove pesmi (1985), ….
Napisal je tudi 2 romana in radijsko igro. Bil je tudi publicist, prevajalec, novinar, urednik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu). Ukvarjal se je tudi s politiko. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976, za prevode), zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Predlagan je bil celo za Nobelovo nagrado.
Celo življenje sem , ne glede na obdobja ali stil, težko sprejemal poezijo, ki ni imela lepote oziroma estetike. Tudi če je žalostna, zmerjaška ali obupna, mora biti v jeziku ali metafori nekaj elementov lepote. Zato pravijo, da je pesnik rojen, govornik pa se vzgoji.
CIRIL ZLOBEC odgovarja na vprašanje kako vidi svojo ustvarjalno pot pesnika, 2016 , Intervju za spletni portal Levstik
Vir: wikipedia, Založba Beltrina, Luka Bregar (www.Levstik.si)
2025: Letošnji kulturni praznik v znamenju sožitja dveh Goric
Leto 2025 je za Gorico in Novo Gorico posebno leto, saj skupaj nosita naziv Evropska prestolnica kulture. Ta prestižni naziv je priznanje za bogato zgodovino in preplet kulture obeh mest, ki kljub svoji ločenosti na polovici prejšnjega stoletja, danes sobivata v sožitju. Leta 2004 sta mesti dobili skupni trg, imenovan Trg Evrope, ki simbolizira njuno povezanost in je simbol evropskega duha. Trg Evrope stoji na mestu, kjer je nekoč potekala meja med državama in predstavlja pomemben mejnik v njuni zgodovini. Hkrati daje trgu poseben pečat arhitekturna pahljačasta zasnova trga z delom ulic v stari Gorici po načrtu slovenskega arhitekta Maksa Fabianija iz Kobdilja pri Štanjelu.
Poleg tega, da mesti povezuje skupna zgodovina, ju povezujejo tudi ljudje. Ob tej priložnosti smo zapisali spomine domačinke ga. Milene Vovk v še eno zgodbo.
Kraševci in tudi Dutovci pa smo z Gorico še posebej povezani, saj je bila vas Dutovlje del posesti Goriških grofov. Čez Dutovlje je tekla že v srednjem veku Kraška cesta iz smeri Vipave oz. Ajdovščine čez Štanjel v Dutovlje in naprej do Opčin in Trsta. V Dutovljah, na Placu, se je pobirala mitnina pod oboki mitnice (danes porušena), ko so ljudje in tovor prehajali iz Goriškega v Devinsko posest.
2024: Ob 120. letnici rojstva Srečka Kosovela
Srečko Kosovel je iz Tomaja, sosednje vasi. Obstajajo zapisi (še Boris Pahor opisuje te dogodke), kako je Srečko s svojima sestrama moral v Dutovlje v italijanski štab za časa fašizma po neka uradna potrdila. Tudi Dutovci smo ponosni, da je bil Kras navdih za njegovo poezijo in da je Tomaj še vedno zibelka njegovega duha. Ob tej priložnosti delimo z vami prispevek razmišljanja nekega Filipa B. iz Goriškega lista. Celoten članek je dostopen TU.
Kot kraška zemlja je Srečkov slog skop. Malo lepo zvenečih izrazov ima. Trpek je in otožen. Enoličen na prvi pogled, a v jedru bogat in prepoln čustev kot kraševska duša.
Kulturni praznik na Krasu obeležili s kapelico miru
Prizadevanja Dušana Luina, prejemnika občinskega priznanja občine Sežana za kulturo v letu 2023, krajanov vasi Kosovelja in drugih podpornikov projekta, so presegla še en mejnik in dodala droben kamenček v mozaik ohranitve spomina na 1. svetovno vojno.
6. februarja 2024 so v muzeju Parka vojaške zgodovine v Pivki odprli razstavo Feldspital 808 o vojaški kapelici v Kosoveljah, ki je bdela ob poljski bolnišnici v zaledju soške fronte. Razstavo je odprt njegova Ekscelenca knez Mariano Hugo von Windisch-Graetz, veleposlanik Malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji, saj je prav Malteški red igral pomembno vlogo pri medicinski oskrbi v tej bolnišnici. Ob otvoritvi razstave so posebno pozornost dogodku namenile tudi Primorske novice in povzele dogajanje v celostranskem članku. Delimo ga z vami za spomin na ta prestižen in pomemben dogodek za Kras, tako z vidika pietete kot odprtosti do evropskega povezovanja narodov in kulturne dediščine kot stične točke spomina. Direktor Parka vojaške zgodovine, mag. Janko Boštjančič je povzel, da spomin, ki prikliče veliko težkih in žalostnih trenutkov evropskih narodov hkrati pušča za sabo tudi sledi pozitvnega, ki pričajo o zgodovini tovarištva in vzajemne pomoči.
Ta dediščina povezuje vse narode Srednje Evrope in zaradi tega ima v sebi izjemno spominsko moč.
Dušan Luin, domačin iz Kosovelj in glavni pobudnik projekta oživitve spomina na vojaško kapelico Feldspital 808
Društvo Venček ob tej priložnosti čestita Dušanu Luinu in vsem Kosovelcem, da so uspeli uresničiti svojo idejo o postavitvi kapelice do te mere, da je postala del muzejske razstave in pomeni temeljni kamen k njeni fizični rekonstrukciji.
Društvo Venček je izdalo zgibanko o Lovru Žvabu
Kulturno-razvojno društvo Venček je ob pomoči družine Vovk iz Dutovelj in s sofinanciranjem Občine Sežana, novembra 2023 izdalo zgibanko o Lovru Žvabu. Zgibanka je dosegljiva na TIC Dutovlje in TIC Sežana.
Maketa vojaške kapele iz Kosovelj prihaja v muzej
Maketa vojaške kapelice, ki je stala sredi poljske bolnišnica pete avstrijske armade “Feldspital 808” v vasi Kosovelje, bo eksponirana v državnem muzeju v sklopu Parka vojaške zgodovine v Pivki. Več o tem TU.
Vaščani Kosovelj bodo ta dogodek še posebej obeležili s spominskim obeležjem- kamnito ploščo. Memorialna dediščina ima v sebi izjemno moč povezovanja ljudi.
S projektom obnove vojaške kapele “in situ” želijo Kosovelci, da bi memorialna dediščina povezala narode srednje Evrope, kot opomin na vojne žrtve 1. svetovne vojne in prelite krvi na naših tleh. Kapela je nenazadnje dajala vojakom upanje, da humanost človeka presega temno plat vojne.
Praznovali smo Dan kulture
3. februarja 2023 smo v Kulturno-razvojnem društvu obeležili državni praznik Prešernov dan. Ustvarjalci dogodka so ustvarili preplet medgeneracijskega sodelovanja in različnih umetniških zvrsti: poezije, glasbe in petja.
Več o dogodku si lahko preberete na naslednji povezavi.
Lovro Žvab, narodnjak iz Dutovelj
V letu 2022 smo praznovali 170. obletnico rojstva pomembnega narodnjaka, Dutovca Lovra Žvaba (r. 9.8.1852 – u. 31.8.1888, Dutovlje). Poklonili smo se mu na dogodku 7. avgusta 2022.
O dogodku je pisal tudi Primorski dnevnik (11.8.2022).
Javni posvet na temo kulturne dediščine 1. svetovne vojne
Na pobudo mag. Dušana Luina iz Kosovelj in Razvojnega društva Pliska iz Pliskovice je 22. septembra 2022 v Sežani potekal posvet o kulturni dediščini 1. svetovne vojne na Krasu z usmeritvijo za obnovo vojaške kapelice Feldspitala 808 pri Kosoveljah. Zaključki posveta so dostopni –> TU in prispevek za zbornik –> TU.
26. oktobra 2022 je na Občini Sežana, v organizaciji ORA, potekala okrogla miza o nameri rekonstrukcije vojaške kapelice v Kosoveljah. VSTOP PROST! Mag. Dušan Luin je pripravil tudi izhodišča in prispevek za okroglo mizo.
Celoten potek okrogle mize, razprava in zaključki so dostopni na tej povezavi.
dr. Bojan Ravbar iz Dutovelj je praznoval biserno mašo
V nedeljo 21. avgusta 2022 je dr. Bojan Ravbar, po domače Sklancev praznoval že 60. let duhovniškega poklica. Župljani so pod vodstvom župnika g. Lipuščka organizirali slovesno mašo s pogostitvijo.
Na spletni strani smo zapisali kratko biografijo o izjemnem človeku in našem sovaščanu, bolj poznanem kot “očetu Bojanu”. Zapis je dostopen TU.
60. obletnica smrti Maksa Fabianija
Maks Fabiani, za Jožefom Plečnikom največji slovenski arhitekt, je bil rojen v Kobdilju 29. aprila 1865. Umrl je v 98. letu starosti, 14. avgusta 1962 v Gorici v Italiji.
Prvi arhitekt svojega časa z doktoratom iz urbanizma. Univerzitetni profesor na Dunaju, arhitekt, krajinski arhitekt, slikar, pisatelj, inovator, humanist, popotnik, politik in vizionar.
Na dunajski Tehniki je bil študent, diplomant in tesen sodelavec profesorja Otta Wagnerja. Bil je osebni svetovalec za področje umetnosti pri prestolonasledniku takratne habsburške monarhije Francu Ferdinandu. Zasnoval je prvi urbanistični načrt za obnovo popotresne Ljubljane konec 19. stoletja, po katerem se je kasneje zgledoval arhitekt Jože Plečnik. Njegovo najpomembnejše delo na področju krajinske arhitekture je zasnova Ferrarijevega vrta v Štanjelu na Krasu.
Skupni imenovalci Fabianijevega opusa so čistost linij, izreden občutek za preprostost, sinteza med tradicijo in inovativnostjo, dinamičnost in visoka stopnja rabnosti njegovih arhitektur. (Vir: http://www.gov.si)
Umetnik je kakor roža, ki v svojem prirodnem, individualnem razcvetu podaja svoje najboljše in najlepše. Ne moremo pa zahtevati od njega stvari, ki nastajajo šele iz sodelovanja vseh moči narodovih. To sodelovanje, v katerem se izraža poezijo celega naroda, pa predpostavlja popolnoma netendenčno, idealno delo vsakega posameznika. S tem pa in z dopolnitvijo vsega dobrega, kar nam je zapustila preteklost, se šele vzbudi genius loci, v katerem se odraža duša ljudstva in kraja.
Maks Fabiani
Društvo Venček je ob obeležitvi 60 let smrti Maksa Fabiania, objavilo zgodbo o Maksu Fabianiju: Maks Fabiani – Zgodbe s Krasa (dutovlje.si).
Praznovali smo Dan državnosti
Kulturno-razvojno društvo Venček je na predvečer Dneva državnosti, 24. junija 2022 organiziralo glasbeno-plesno prireditev v počastitev obletnici osamosvojitve Slovenije. Bogato kulturno prireditev smo organizirali skupaj z učenci Osnovne šole Dutovlje, društva Kraška harmonika in društva Kraški šopek. Več o doganju je dostopno na tej spletni povezavi.
Vikend češenj in poezije
Ob izjemno dobri letini češenj smo vikend, od 10. do 12. junija 2022, posvetili češnjam in poeziji. Nastala je nova zgodba. Preplet češenj, poezije, kulinarike, jezikovnih in drugih zanimivosti. Bogastvo narave v prepletu s slovenskim jezikom.
Pomembni kulturni ustvarjalci s Krasa
Društvo Venček, ob smrti Borisa Pahorja predstavlja članek z vtisi ob obiskih Borisa Pahorja v Dutovljah.
Podanih je tudi nekaj njegovih misli in povezavo do dokumentarnega filma o njegovem življenju in delu.
Igo Gruden- Narcis širokega srca
Društvo Venček predstavlja članek o življenju in delu pesnika Iga Grudna, pesnika s Krasa.
Njegov ustvarjalni opus ni bil obsežen, a pušča vidno sled tedanjega časa. Posebej smo se posvetili njegovi prvi zbirki pesmi Narcis in jo povezali s fotonatečajem #moje narcise. Tako dvigujemo prepoznavnost slovenske kulturne in naravne dediščine v enem.
Posebno pozornost narcisam je posvetil tudi naš rojak, dr. Milko Matičetov rojen v Koprivi, ki je pred natanko 60 leti uspel umestiti ime samonikle narcise, po domače “bedenice” v pravopisni slovar.
Tem prelepim rožam je avtor knjige Bedenice, Božidar Premrl poklonil posebno pozornost. Posvečena je stoletnici rojstva v letu 2019, akademiku Dr. Milku Matičetov, vélikemu Koprivcu.
Dr. Milko Matičetov je našel za navadno narciso ali Narcissus poeticus, približno 120 domačih imen.
KAJ NAJ BI DALO CVETLICI IME?
I. Sladki lepljivi sok, ki priteče iz cveta, če ga razkolješ do plodnice: 1. medeníca, 2.
mendeníca, 3. médenka, 4. medénka, 5. bedeníca, 6. bendeníca, 7. bledeníca, 8. bedeníka, 9. benedíka, 10. bedénka, 11. padaníka/pedeníka. – Médence.51
II. Srkanje omenjenega soka (pogostna otroška navada): 1. muzgálce, 2. muzgalíce, 3.muzgálke/muzgávke, 4. súgalice, 5. sűgovice, 6. smúgalice, 7. cmülenke, 8. cmülašje/cmüljaši. /…
Fotografije: dlib.si, arhiv članov društva Venček.
Zgodbe s Krasa 